Mreža avtomatskih elektronskih defibrilatorjev se v Sloveniji vstrajno širi, do zdaj pa sta bila največja težava popis in vzdrževanje mreže AED. Koliko javno dostopnih defibrilatojev je vključenih vanjo, kako se mreža širi in podobno, pojasnuje Domen Vodopivec, skrbnik javno dostopnih AED.
Mreža avtomatskih elektronskih defibrilatorjev se v Sloveniji vztrajno širi, do zdaj pa sta bila največja težava popis in vzdrževanje mreže. Zato pozivamo tiste, ki imate AED, da ga vpišete v mrežo
Že kakšnih 15 let v Sloveniji vztrajno raste število avtomatskih defibrilatorjev, aparatov, ki lahko človeku s srčnim zastojem ponovno vzpostavi srčni ritem. Takih aparatov je zdaj po okvirnih ocenah okoli 3000 in so večinoma v zasebni lasti podjetij, gasilskih društev, občin, krajevnih skupnosti in tudi posameznikov. Mnogi med njimi ne bodo nikoli uporabljeni zgolj zato, ker sploh ne vemo, da so morda celo v neposredni bližini človeka, ki je doživel srčni zastoj.
Koliko javno dostopnih defibrilatojev je vključenih vanjo, kako se mreža širi in podobno, pojasnjuje Domen Vodopivec, skrbnik javno dostopnih AED.
Lastniki oziroma upravnikih teh defibrilatorjev, ki bi to želeli, lahko svoj aparat prijavite v mrežo tako, da pošljete elektronsko sporočilo na elektronski naslov aed@kclj.si in v njem zapišete le, da si želite vpis aparata na elektronski zemljevid. V povratni pošti boste dobili vse potrebne informacije.
Prav vse, ne le lastnike AED-jev pa vabimo, da se z njimi naučijo rokovati. Priložnost za to je tudi danes, saj tečaji oživljanja vključujejo tudi prikaz uporabe defibrilatorja. Prav vsi so brezplačni, vse podrobnejše informacije o njih pa najdete tukaj.
