Nemoteno vsakodnevno delo javne uprave je odvisno predvsem od podatkov v elektronski obliki – torej od podatkovnih baz o državljanih, gospodarstvu, okolju, demografiji in številnih drugih področjih. Brez teh podatkov bi se javne ustanove znašle v velikih težavah. Kako torej te podatke varujemo, kako so shranjeni in kakšne varnostne kopije bi zagotovile nemoteno delovanje javne uprave tudi ob izrednih razmerah? Razmišlja Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski Akademiji za e-upravljanje.

Podatki, ki so nujni za delovanje javnih institucij, morajo ob naravnih nesrečah ali kibernetskih napadih ostati varni

Nemoteno vsakodnevno delo javne uprave je odvisno predvsem od podatkov v elektronski obliki – torej od podatkovnih baz o državljanih, gospodarstvu, okolju, demografiji in mnogih drugih področjih. Brez teh podatkov bi se jave ustanove znašle v velikih težavah. Kako torej te podatke varujemo, kako so shranjeni in kakšne varnostne kopije bi zagotovile nemoteno delovanje javne uprave tudi ob izrednih razmerah? Razmišlja Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski Akademiji za e-upravljanje.

“Podatki so hrbtenica vsake organizacije. Če nimate podatkov o državljanih, podjetjih, zemljiščih, javnem prometu in podobnem, ne morete voditi mesta. Največje tveganje je, da jih izgubimo, saj vnovično zbiranje podatkov lahko traja več let.

Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski Akademiji za e-upravljanje, je pred časom obiskal tudi Slovenijo. Sodeloval je na konferenci Pametna mesta in skupnosti, Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva, podprtega z evropskimi sredstvi, ki jo je organiziral Inštitut Jožef Štefan. Astok je govoril o tem, kakšne ukrepe mora mesto ali država sprejeti, da v izrednih okoliščinah ne pride do kolapsa sistema.

Jan Grilc