Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenarista grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja. 

Razstava scenskih elementov filma Prekletstvo Valburge in knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja Z Valvasorjem za mizo

Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenografa grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.

“Glavno orožje glavnega zlikovca v filmu je kosa, predelana v cirkularno žago. Režiser si je orožje zamislil, potem pa sva to pranitkarico nekako realizirala.”

Na otvoritvi razstave se je mudil tudi Jurij Drevenšek. Lik Marjana se sicer znajde v temačnem, grozljivem dvorcu, vendar je po prepričanju glavnega igralca razmišljal o prijetnejših krajih.

“Vodila me je pesem Beach Boysov Aruba Jamaica, zdelo se mi je, da ima Marjan v sebi to, da bi rad bil Tom Cruise v filmu Koktajl. Najbolj mi je bilo všeč, da je moj lik podlasica, ki vedno stisne rep med noge. Ves čas ga je strah, ko pa ima priložnost, da bi bil junak, se odloči za nasprotno možnost.”

Če bi se po nekakšni naključni časovni zanki kdo iz našega časa znašel v 17. stoletju, bi bil po vsej verjetnosti prej lačen kot sit. Značilnost takratne evropske kuhinje je bila, da je bil sever malce bolj mesnat, jug pa vezan na plodove zemlje. Kislemu okusu se pridruži sladki, glavno mesto pri maščobah zasede maslo, na jedilniku pa se znajdejo tudi raki, vidre in čaplje. In kot se na srečo vse jedi iz 17. stoletja niso ohranile, pa je sreča tudi, da so nekatere se. Recept za marsikatero jed je zapisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slava vojvodine Kranjske. Z njim se je za mizo usedel naš etnolog doktor Janez Bogataj in ob 330. obletnici izida njegovega dela je nastala je nova knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Matevž Polajnar, Veronika Gnezda