Že od sredine junija pa do 1. marca prihodnje leto si v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledate razstavo Ideja – znanost in tehnologija antične Grčije. Gre za prvo potujočo razstavo Znanstvenega centra in tehnološkega muzeja NOESIS iz Soluna. Galerija Cankarjevega doma pa je njena prva gostiteljica izven matične Grčije. Kot so zapisali v obširnem katalogu, ki spremlja razstavo: »Prikazuje vse tehnološke dosežke, ki so starogrški svet povzdignili na globalno prepoznavno raven ter opredelili zahodno in posledično sodobno civilizacijo.«
Pogovor z antropologinjo in doktorico antičnih študij Svetlano Slapšak ob razstavi Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Že od sredine junija pa do 1. marca prihodnje leto si v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledate razstavo Ideja – znanost in tehnologija antične Grčije. Gre za prvo potujočo razstavo Znanstvenega centra in tehnološkega muzeja NOESIS iz Soluna. Galerija Cankarjevega doma pa je njena prva gostiteljica zunaj matične Grčije. Kot so zapisali v obširnem katalogu, ki spremlja razstavo:
“Prikazuje vse tehnološke dosežke, ki so starogrški svet povzdignili na globalno prepoznavno raven ter opredelili zahodno in posledično sodobno civilizacijo.”
Predstojnik oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Andrej Gaspari je ob odprtju dejal, da je razstava namenjena pravzaprav radovednim ljudem. Radovednost pa je tudi eno od osrednjih gibal starogrških konceptov.
Filozofija je imela v antiki vlogo univerzalne znanosti. Od Talesa, Sokrata, Platona, ki je okoli leta 387 pred našim štetjem ustanovil Akademijo, prvo visokošolsko ustanovo zahodnega sveta. Na njej je študiral tudi Aristotel, preden je ustanovil svojo šolo, licej. Raziskovanje in poznavanje Platonovih dialogov pa tudi drugih grških mislecev je še danes podlaga za vsako filozofsko vednost. Britanski matematik in filozof Alfred North Whitehead je nekoč dejal, da je celotna zahodna filozofija le vrsta opomb k Platonu. Tudi zato je žalostno, kako klasična vednost izginja iz sodobnih šolskih kurikulov.
“Učenje grščine je boljše kot seks,” pravi prof. dr. Svetlana Slapšak. Interaktivna razstava Ideja – znanost in tehnologija antične Grčije je v tem oziru lahko dobra predigra.
