Kje pa vas čevelj žuli

Sežiganje odpadkov. Kaj pa zdravje ljudi?

TEŠ išče izvajalca za izdelavo dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj veljajo drugačne mejne vrednosti?

sostanj
foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Termoelektrarna Šoštanj išče izvajalca za izdelavo projektne in naložbene dokumentacije za sosežig odpadkov, družba Salonit Anhovo želi povečati količino odpadkov za sosežig. Zakaj za sosežig odpadkov veljajo drugačne mejne vrednosti kot za sežig v specializiranih sežigalnicah? Kakšne so zdravstvene posledice? Ta vprašanja smo zastavili Tanji Bolte z ministrstva za okolje in prostor, okoljskemu aktivistu iz društva Eko krog Urošu Macerlu in predstojnici Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metodi Dodič Fikfak.

“Ne naredimo nič resnega glede preprečevanja količine odpadkov. To, kar je napisano, je skup želja, ki nima resnih načrtov do kdaj, koliko, terminskih planov, kdo bo odgovoren za to, korakov, kako priti do tja. Še kakšne afriške države nas krepko prekašajo v ravnanju z odpadki in preprečevanju odpadov. Zelo dejavni smo pri sežiganju na način, da gremo na Dunaj pogledat zelo kakovostno specialno sežigalnico, pridemo domov, delamo veliko reklamo, potem pa dobimo Anhovo, Lafarge in zdaj se očitno pripravlja TEŠ.” – Uroš Macerl

Macerl opozarja, da imajo specialne sežigalnice manjše pretoke plinov, so bolj nadzorovane in imajo strožje mejne vrednosti.

Kot zdravnici mi je vseeno, ali gre za sežig ali sosežig. Gre za količino snovi, ki gre v zrak in zemljo. Ne razumem, kako so lahko normativi različni. Jaz sem človek, ne glede na to, ali se sežiga tako ali drugače. Če dobim večjo količino polutantov, je večja verjetnost, da bom zbolela, in glede na snovi, ki so, tudi večjo verjetnost, da bom umrla. Po kakšni logiki so torej dovoljene večje vrednosti, če so že prve postavljene za zdrave odrasle ljudi?!”– Metoda Dodič Fikfak

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak poudarja, da se normativi postavljajo za zdravega človeka, zdravih odraslih ljudi pa je polovica. “Za otroke in ljudi, ki imajo kakršno koli obliko bolezni, ni postavljenih normativov. Evropa postavlja normative za vsako snov posebej, ne postavlja pa za skupaj. Ko imamo snovi, ki se spuščajo v zrak ali zemljo, imamo vedno kombinacijo. Govoriti o eni sami snovi je posmeh človekovemu telesu. V telo pridejo poleg benzena še živo srebro, kadmij, svinec, številne druge snovi, vse od enega sežiga.”

Na ravni države glede sežiganja odpadkov še ni sprejeta odločitev, zagotavlja Tanja Bolte.