Frekvenca X

Naše jame so se v le nekaj letih segrele za dve stopinji

Slovenija je biotsko izjemno pester košček sveta, pri nas so izjemno raznoliki gozdovi, zrak in morje in kraški svet. Kako imuna je naša pestrost na podnebne spremembe?

Desktop52
foto: Maja Ratej

Čeprav je usihanje biološke raznovrstnosti najbolj opazno v tropskih predelih, pa so tudi zmerno topli, kjer leži Slovenija, zelo občutljivi. Podnebne spremembe lahko v zelo kratkem času spremenijo podobo našega okolja, saj je to zelo majhno in pestro.

Lado Kutnar

foto: Val 202

Po besedah dr. Lada Kutnarja z Gozdarskega inštituta Slovenije je naša država biotsko izjemno pestra. “Pestrost pri nas je 140-krat višja, kot bi jo pričakovali glede na našo površino.” Pri tem navede primerjavo s Francijo, ki ima le približno tretjino več vrst kot Slovenija, ob čemer je kar 27-krat večja od Slovenije. Gozdovi, ki poraščajo skoraj 60 odstotkov Slovenije, so med bolj pestrimi in ohranjenimi naravnimi okolji pri nas.

Čeprav veljajo za stabilne ekosisteme, so jih žled, orkanski veter in napad podlubnikov v zadnjih letih močno ogrozili in spremenili. “V manj kot desetletju so se naši gozdovi opazno spremenili. Tam, kjer so bili nekoč gosti sestoji, se gozdovi danes odpirajo, na ta odprta območja pa vdirajo drugačne vrste.” Dodal je, da so na inštitutu izdelali napovedi, ki so nakazale, da bi se ob dvigu temperature ozračja za pet ali deset stopinj Celzija naši gozdovi povsem spremenili. Zdajšnje tradicionalne vrste bi nadomestile termofilne vrste, ki bi bile sposobne preživeti.

Slavko Polak

foto: Val 202

Svojevrsten kazalec vpliva podnebja so tudi jame. Čeprav so naše jame zibelka speleobiologije in slovijo po izjemni biotski pestrosti (v Postojnski jami poznamo 115 različnih vrst jamskih živali, kar je absoluten rekord, nobena jama na svetu nima toliko vrst), se v njih že kaže segrevanje ozračja. Po besedah Slavka Polaka z Notranjskega muzeja Postojna je bilo “nekoč v Postojnski jami devet stopinj Celzija, danes pa tam namerimo 11 stopinj Celzija”.

Živali so bile tisočletja prilagojene na to jamsko klimo, z zviševanjem temperature pa izgubljajo življenjsko okolje.

Prispevek je del serije Vse živo. Dotično oddajo lahko najdete tukaj.

Borut Mozetič

foto: Val 202