Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.

Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović z GURS

Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. En teden že lahko na portalu preverimo vrednost svoje nepremičnine, pa tudi nepremičnin drugih, katerih naslove poznamo.

Podoben portal so odprli že pred petimi leti, takrat se je zaradi velikega obiska hitro zrušil, tokrat pa so na naval bolj pripravljeni, pa tudi naval je manjši, saj je predsednik vlade Marjan Šarec obljubil, da nepremičninskega davka še ne bo. Poraja se vprašanje, zakaj se potem množično vrednotenje sploh dela, če ne zaradi davka.

“Republika Slovenija je leta 2000 sprejela odločitev, da se vzpostavi ta sistem množičnega vrednotenja, pred devetnajstimi leti. Ta odločitev je temeljila na temu, da imamo premoženjske davke v Sloveniji izredno nepoštene in nekorektne in takratna vlada je zrelo odločila, da je potrebno postaviti nov sistem. Danes smo devetnajst let kasneje, sistem je vzpostavljen in je dober, mednarodno je izjemo kakovosten. Sistem se danes uporablja tudi mimo davka na nepremičnine, tako na področju socialnih transferjev kot tudi v bankah, ki so zelo zainteresirane, pa tudi pri drugih pravih in državnih postopkih.”Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS

Kako sploh vrednotiti nepremičnine in kakšni so kriteriji za vrednotenje? Najpomembnejša sta vpliv vrste nepremičnine in lokacija. Za stanovanjske hiše imamo v Sloveniji 850 vrednostni con, v preteklem sistemu jih je bilo 500, kar nakazuje na rast kvalitete sistema. Bolj kakovostno je zajet tudi lokacijski parameter: “Definitivno je lokacija prva, druga je lokacija in tudi tretja je lokacija. Imeli smo primer vile na lokaciji, ki iz tržnega vidika ni atraktivna. Takšna vila ne prinaša tolikšne tržne vrednosti kot jo prinaša lokacija, ki je najpomembnejša.”

“Smo ena redkih držav v Evropi, ki ima v celoti transparenten sistem. Vse realizirane cene so v Sloveniji dostopne vsakomur brezplačno. Vsi podatki o vseh nepremičninah so javno dostopni in brezplačni. In tako je tudi z vrednostmi. Dejstvo je, da so še določene napake pri podatkih, a slovenska zakonodaja nalaga lastniku, da te podatke uredi.” – Dušan Mitrović

 

 

Anja Hlača Ferjančič