Vroči mikrofon

Evropska politika se bo pozelenila

Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu?

65571790
foto: Ziga Zivulovic/BOBO

Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Če je kaj jasno glede prihodnjega petletnega mandata Evropskega parlamenta, je to, da se bo politično odločevanje precej pozelenilo, so zapisali pri evropski veji medija Politico.

Predsednica Ska Keller pravi, da so edina kredibilna sila, ki se bori za zaščito okolja. “Človek v okolju. Gospodarstvo mora služiti ljudem in ne obratno. Poleg tega želimo, da gospodarstvo deluje med drugim tako, da ne uničuje okolja. Potrebujemo tudi takšno gospodarstvo, ki pošteno plačuje, da so potrošniki zavarovani in da ne pustimo prostemu trgu, da dela, kar hoče. To je bistvo naše ekonomske usmeritve.”

Tako kot pravzaprav celotni Evropski parlament se je Skupina Zelenih še posebej osredotočila na nagovarjanje mladih oziroma najmlajših volivcev Evropske unije. Imajo najmlajšo evropsko poslanko v zgodovini, to je 21-letna Danka Kira Marie Peter Hansen, ki je sicer članica danske socialistične ljudske stranke.

Očitke, da nekateri, še predvsem Zeleni, preveč politizirajo mlade, ki na ulici protestirajo proti podnebnim spremembam, zavrača najmlajša evropska poslanka iz prejšnjega mandata, zdaj pa že drugič izvoljena 32-letna Nemka Terry Reintke. Poudarja pa tudi, da so mladi odigrali ključno vlogo pri promociji okoljskih tem: “Mislim, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo gibanja Petki za prihodnost. To pomeni, da če se mladi zavzamejo za stvari na pravi način, lahko tudi nekaj dosežejo, lahko vplivajo tudi na politike.

Če na volilni rezultat Zelenih pogledamo geografsko, je v ospredju še ena stvar. Zdi se, kot da bi za zeleno politiko še vedno obstajala železna zavesa. Od 74 poslancev jih samo šest prihaja onkraj vzhodnega dela. Tega se zaveda tudi predsednica Ska Keller: “Imamo težave v vzhodni in južni Evropi. To ni vprašanje velikih ali majhnih držav članic, ampak imamo težave drugje. Poleg tega pa imamo veliko možnosti. Recimo v Sloveniji imamo novo koalicijo, za katero upam, da bo še bolj uspešna v prihodnosti, na Poljskem smo bili blizu temu, da dobimo poslanca. To je res nekaj, za kar si moramo resno prizadevati. Vem, da traja nekaj časa, tudi sama sem iz vzhodne Nemčije in še vedno je opaziti velik prepad. Vzhodni del Nemčije je bil vedno težavno področje za Zelene. Nismo niti v vseh regionalnih parlamentih. Vse to traja kar nekaj časa, saj morate biti prisotni na terenu, v vaseh, v skupnostih, in to ni tako lahko doseči.

A tako imenovani zeleni val ni zajel samo volivcev zelenih, več kot očitno so se okoljskih tematik začele zavedati tako tradicionalne stranke in druge, novejše. Vse te se zavedajo, da v prihodnosti brez dodelane strategije na področju okoljske politike ne bodo mogle več uspešno nagovarjati volivcev. Tudi Evropska komisija bo imela v sestavi zelenega komisarja, in to za resor podnebja in oceanov; to bo 28-letni Virginijus Sinkevičius. Kljub temu s tem izborom v Skupini Zelenih niso najbolj zadovoljni, tudi izvolitvi Ursule Von der Leyen so nasprotovali.