V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno-pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je trenutno prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.

Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače

V tednu pred domačo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju je gostja športno pogovorne oddaje V sredo najboljša plezalka na svetu. Janja Garnbret je navdušila na svetovnem prvenstvu in v celotni sezoni svetovnega pokala. Uvrščena je že na olimpijske igre v Tokiu in je ta hip prvo ime športnega plezanja tako v Sloveniji kot v svetu.

Od prvega naslova svetovne prvakinje pred tremi leti se je marsikaj spremenilo. Bolj sem odrasla in psihično zrela za tekme, imam drugačen pristop k treningu in tekmam. Včasih si pogledam svoje plezanje in se sprašujem: “Zakaj si pa to tam naredila?” Spomnim se, kako sem se takrat počutila in kakšen je bil moj pristop. Včasih si mislim, da sem bila, po domače rečeno, butasta. Mlajši Janji bi svetovala, naj kaj naredi drugače.

Tudi za tekme, na katerih ste zmagali, se vam zdi, da niste plezali dobro?
Ja, tudi. Včasih si jih pogledam in si rečem, da je bilo to obupno plezanje in da bi marsikaj spremenila. Mlajši Janji bi imela kaj povedati.

Če bi vas recimo vprašal za plezalne smeri v preteklosti, se jih spomnite? Na primer Arco 2017, polfinale, bi vedeli, kako je bilo?
Ja, točno vem! Črna smer na desni strani. Točno se spomnim. Res je bila težka smer.

Kaj pa recimo kvalifikacije evropskega prvenstva v Campitellu?
Tudi teh se spomnim. Rumena smer na levi strani s skokom na vrhu.

Zdaj moram pa paziti, da ne bom vprašal po tekmi, ki je ni bilo. Vudžjang lani, finale?
Dež je bil in tekma je bila odpovedana?

Vas kaj moti razmišljanje medijev in navijačev, da ste neuničljivi in nepremagljivi? Letvico ste resda sami dvignili tako visoko, ampak pričakovanja so vse višja. Kako gledate na razmišljanje, da “Janja pač ne more izgubiti”?
Vesela sem, da se v medijih veliko govori o plezanju. To mi je zelo všeč. Ne obremenjujem se s pričakovanji drugih. V medijih piše, kar piše. Jaz pridno treniram, seveda si sama želim vse, kar si želijo drugi. To me ne moti, saj sem perfekcionistka in imam visoko postavljene cilje. Vedno rečem, da plezam za sebe, in me preostalo ne zmoti. Tudi če kdaj ne zmagam, kar se seveda mora zgoditi, ni s tem nič narobe. Pogledati je treba, kaj je šlo narobe, v čem se lahko izboljšam.

Tudi govor o olimpijski medalji, kajne? Zlati, če smo natančni?
Kot vemo, obstaja možnost, da se to ne zgodi, seveda pa merim na olimpijsko medaljo. Pričakovanja drugih me ne motijo. Po takšni sezoni, kot je bila letošnja, bi bilo čudno, če pričakovanja ne bi bila visoka. Ker je to tudi moja želja, se na medije in javnost ne oziram.

Ja, tudi jaz si želim tega. Pridno bom trenirala še teh deset mesecev, kolikor je do olimpijskih iger, da to tudi dosežem.

Imate obilico tekmovalnih izkušenj. Kaj pa izkušnje z medijskimi obveznostmi? Kako ste se tega navadili?
Hja … Že na svoji prvi mladinski tekmi, leta 2013 v Grindelwaldu, sem imela svoj prvi intervju, in ko ga zdaj pogledam, se kar nasmejim …

Ga imate shranjenega?
Imam. Ne vem točno, kje je, ampak je smešno, tako da ga raje ne bi pokazala nikomur.

Še vedno ste mlada tekmovalka, pa vseeno ste bili letos najstarejši v finalu Briançona. Startno listo sem trikrat preveril, če res drži. Je bilo tudi za vas to presenečenje?
Priznam, to je bilo smešno, biti najstarejša tekmovalka v finalu. Vendar šport se mora razvijati, mlajše tekmovalke morajo priti. Včasih pomislim, da je za te mlajše tekmovalke prezgodaj, ker jih države prezgodaj pošljejo na tekme in začnejo pritiskati nanje, da morajo priti do rezultata …

… in ni vsaka Janja Garnbret …
Včasih potem pomislim, da me je strah, da bodo hitro odnehale zaradi vsega tega pritiska. Všeč pa mi je, da dobim nov izziv. Mlajša tekmovalka lovi mene, jaz lovim njo in to je super.

Matej Hrastar