Cederama

Taylor Swift – Lover

Sveža je le kozmetika, medtem enaki ostajata tako poetika kot tudi estetika

Neizbežno je sedmi album najbolj priljubljene pop pevke skupek sistemskih pretiravanj. Taylor Swift se na delu Lover napreza ohranjati potrjeno visoko-komercialno slogovno premiso, tj. v power-pop zmodelirane country songe. Enako premočan in s tem neroden, če ne kar kičast, vtis za sabo puščajo pevkini napori postati kredibilen glasnik socialne in/ali politične naprednosti. Ameriška pop zvezdnica je korporativno docela omejena z najvišjim možnim zidom nujnih korektnosti. Nenazadnje je Swiftova sploh prvikrat dejanska lastnica svojega avtorskega dela. Vsa njena dosedanja diskografija je shranjena v sefu bivšega, bivšega založnika. Tudi zato ne čudi, da album Lover vsebuje osemnajst enot, kar je – spet – občutno preveč. Peščica njenih novih popevk je posrečenih, res. Toda. Upajoče čakanje na to, da bo izjemno nadarjena – že 30-letna – pop starleta kadarkoli zrasla v kredibilno umetnico, že lahko prekličemo. Lover je na vseh mogočih lestvicah pričakovano prvi, v Cederami pa z nastopom septembra užaloščenim otrokom v tolažbo, če ne že na prvi šolski dan, pa vsaj na sredi prvega šolskega tedna. Neizbežen sistemski zadetek, tako rekoč.