Kje pa vas čevelj žuli

Radon, neviden sovražnik v senci naših domov

Doktor Tomaž Šutej z Uprave za varstvo pred sevanji pojasnjuje, katere regije v državi radon še posebno ogroža, in kako naj ravnamo, če ga v prostorih izmerimo v prevelikih količinah

cellar
foto: kalhh / pixabay

V zadnjih letih se pojavlja vse več opozoril o škodljivosti radona v okolju, v katerem delujemo in živimo. Kot je povedala vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu profesorica Vesna Zadnik, naj bi bil radon vzrok za nastanek vsakega desetega raka pljuč pri nas, to pomeni, da zaradi izpostavljenosti radonu na leto zboli približno sto prebivalcev Slovenije.

“Pljučnega raka v največji meri povzroča kajenje, radon pa je med dejavniki tveganja takoj na drugem mestu. Zavedati pa se moramo, da se tveganje kadilca, izpostavljenega radonu, ne sešteva, ampak množi.”

V naše okolje radon pride iz zemeljske skorje, kjer je kar nekaj urana, ki ima razpolovni čas milijardo let. Ob razpadu nastanejo razni stranski produkti, med drugim radij 226, neposredni predhodnik radona. Slednji je edini izmed razpadnih produktov v plinastem stanju, tako da lahko skozi razne razpoke ali jaške prodre v naše bivalne prostore. Doktor Tomaž Šutej z Uprave za varstvo pred sevanji pa razlaga, da radon sam po sebi ni škodljiv.

“Radon vdihnemo in izdihnemo, tako da le majhen del razpade v pljučih. Težava so njegovi kratkoživi potomci, kot so radioaktivni polonij, bizmut in svinec. Ti težki izotopi so glavna sevalna obremenitev za celice v pljučih.”

Količino radona v prostoru merimo z bekereli, oziroma številom razpadov v sekundi. EU je kot opozorilno vrednost določila 300 bekerelov na kubični meter. Popolne varne vrednosti na žalost ni, saj so raziskovalne ekipe zdravnikov ugotovile, da že pri 200 bekerelih nekaj odstotkov več ljudi zboli za pljučnim rakom, naključna obolelnost pa se zgodi že pri 100 bekerelih. V Sloveniji so v nekaterih stanovanjih namerili tudi več kot 1000 bekerelov.

“Opozorilna vrednost je postavljena dokaj visoko, to pa zato, ker če bi želeli radon omejiti na sto bekerelov, bi morali sanirati vsako drugo stavbo.” Tomaž Šutej

Najbolj izpostavljeni del Slovenije je jugovzhod, še posebej kraški svet zaradi prepustnih tal, največ ga najdemo v kleteh in nepodkletenih pritličjih, v stanovanja brez kleti pa prodira skozi tla, razpoke, odtoke in napeljave. Hiter in učinkovit ukrep je prezračevanje, predvsem zjutraj, ker čez noč vsebnost radona naraste. Moramo pa temeljito prezračiti, zamenjati ves zrak z zunanjim, kjer je prisotnost radona zanemarljiva. Zainteresiranim posameznikom so na Upravi za varstvo pred sevanji na brezplačno izposojo na voljo tudi merilniki radona v prostoru.