Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
