V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Število beguncev na grških otokih je vse večje, prvič po julijskih parlamentarnih volitvah in ustoličenju nove vlade je Grčijo zajel večji stavkovni val, protesti se vrstijo tudi zaradi krnitve avtonomije univerz in spreminjanja ene najbolj uporniških in odprtih četrti Aten, Exarchie.
“Moje pogosto vprašanje sogovornikom v Atenah je, kako to, da so Grki znova izvolili tako politično kot ekonomsko povsem jasno desno usmerjeno vlado. Največkrat slišim odgovore, da jih je Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu razočarala, saj je delovala povsem enako kot vse vlade doslej.”
Izredno odmeven je sodni proces proti skrajno desničarski stranki Zlata zora, njenim članom in poslancem, ki so jih povezovali z različnimi nasilnimi dejanji in celo umori. Proces proti članom stranke, ki je delovala odkrito ksenofobno, rasistično in antisemitsko, se je začel že leta 2015, zdaj prehaja v ključno obdobje. “Skrajna politična stranka Zlata zora se je z deljenjem zastonj hrane samo za Grke in drugimi izključevalnimi potezami utrjevala predvsem na plečih razočaranih in brezposelnih Grkov,” ugotavlja Katja Lihtenvalner, ki že nekaj let živi v Atenah in podrobno spremlja sojenje.
Nova vlada premierja Micotakisa je stopila v velike čevlje tudi pri migrantskem vprašanju, ta teden smo večkrat poročali predvsem o nečloveških razmerah na Lezbosu, grškem otoku, ki je že od vsega začetka krize najbolj na udaru. Vlada namerava pospešiti tudi procese deportacij. Do konca naslednjega leta želijo deportirati vsaj 10 tisoč beguncev.
