Vroči mikrofon

Dodatek za delovno aktivnost ljudem omogoča preživetje

Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve

64954239_skei1
foto: RTV SLO

Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? Naša gostja pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru je bila Valentina Vehovar s pristojnega ministrstva.

“Ukinitev dodatka bo neposredno vplivala na 1267 enostarševskih družin. 292 teh družin dodatka ne bo več prejemalo, 975 pa ga bo prejelo v manjšem znesku. Bodo pa te družine deležne drugih subvencij.”

Vesna Leskošek z ljubljanske Fakultete za socialno delo na drugi strani opozarja, da je problem večplasten: “Vsi se ukvarjajo s tistimi, ki ta dodatek prejemajo, nihče pa s tistimi, ki ga ne. Tarča boja ni, da dodatek ohranjamo, ampak da zvišamo cenzus.”

Še en vidik pa je poudarila Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje.

“Gre tudi za delavce, recimo bolničarje, ki ne dobivajo niti minimalne plače. Dodatek za delovno aktivnost je zanje vitalnega pomena. S tem dodatkom še vedno ne dosegajo praga preživetja. To so tudi ljudje s skrajšanim delovnim časom, samostojni podjetniki, v kar jih država pravzaprav sili. Ta dodatek jim je omogočal preživetje. Ukinitev dodatka ne pomeni samo izgube dohodka, ki pomeni preživetje, pomeni tudi izgubo zdravstvenega zavarovanja, dodatnega zdravstvenega zavarovanja.”