Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju?
Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin
Foto: Bobo
Nakupovalna središča, hoteli ter stanovanja srednjega in višjega cenovnega razreda - so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo?
Hiter pregled največjih gradbišč v Ljubljani izpostavi tri izrazite trende. Prvi je gradnja stanovanjskih objektov. Nove soseske in stolpnice se gradijo na več lokacijah v Šiški, gradi se tudi v Zupančičevi jami, na Brdu, ob Šmartinski cesti, na Ježici, v Dravljah, na Prulah, v Rožni dolini, v strogem središču mesta – praktično skoraj v vsaki ljubljanski soseski. “Zasebni kapital gradi, kar sam želi, in treba je biti previden pri tem, kaj mesto od takih gradenj sploh dobi. Je hotel nekaj, kar doprinese k mestu, ali hotel jemlje mesto meščanom,” se sprašuje raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman.
V dveh letih naj bi po različnih ocenah na trg prišlo več kot 2000 novih stanovanj, le tretjina naj bi bila najemnih. V bližini mestnega središča rastejo tudi hoteli – dve taki lokaciji sta denimo nekdanji Šumi in Bavarski dvor, tudi tukaj v bližini RTV Slovenija bo kmalu zraslo gradbišče. Hkrati na različnih lokacijah rastejo nova nakupovalna središča.
“Stanovanj nedvomno primanjkuje, a pri novih gradnjah ne zahtevamo, da kaj pridodajo javnemu prostoru. Le unovčijo to, kar je javnega že na voljo. Javni interes je praviloma šibek v primerjavi z zasebnim.” – arhitekt in urbanist Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora
Če se lahko pri zasebnih projektih le sprašujemo, kako bodo vplivali na kakovost življenja v posameznih delih mesta, pa je pri javnih projektih jasno, da vpliv na to, kako prebivalci živijo in delajo, nedvomno imajo. Odgovori, zakaj projekti niso izvedeni, so za vsak projekt drugačni, prof. Janez Koželj, urabnist in podžupan Mestne občine Ljubljana, pa kot vsem skupno težavo izpostavlja pomanjkanje sodelovanja na najvišji politični ravni: “Najbolj grozljive ostaline v mestu so projekti, ki bi jih država morala zgraditi za osnovno delovanje. Državotvorni projekti, kot je NUK, sodišče, zapori, ministrstva … Mesto ima svoj domet, mi ne moremo zgraditi železniške postaje.“
“Nekateri projekti lahko pripomorejo h boljši kakovosti življenja, če so opremljeni z ustrezno infrastrukturo in če predvidimo učinke, ki jih bodo prinesli. Od luksuznih stanovanj v središču mesta pa bomo imeli sleherniki bore malo.” – Marko Peterlin
Predlogi za poslušanje:
Serija Mesta prihodnosti o boljših življenskih okoljih
Mednarodna zveza “počasnih mest” o alternativnih poteh v prihodnost
Kako je spletna platforma Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg
