Vroči mikrofon

Jaka pravi, da so mediji zakon

Čeprav velja pravilo, da mediji ne bi smeli biti medijska zgodba, je včasih treba narediti izjemo

Intervju
foto: Pexels/pixabay

Kako bodo preživeli majhni, neodvisni, neprofitni mediji? Kaj se bo dogajalo s preiskovalnim novinarstvom? Med razlogi za razmislek o medijski prihodnosti, o kateri so v Vročem mikrofonu govorili Taja Topolovec (Pod črto), Klara Škrinjar (Oštro), Jaka Virant (Radio Študent) in Peter Müller (Der Spiegel), je tudi napovedano spreminjanje zastarelega zakona o medijih.

Mediji so v krizi

Ko je kolega Gašper Andrinek urednika bruseljskega dopisništva časnika Der Spiegel Petra Müllerja vprašal, ali je novinarstvo v krizi, mu je ta odgovoril:

”Seveda je v krizi, saj plačilni model ne deluje več. Ljudje ne plačujejo za novice, ki jih dobijo na spletu.”

Müller pri tem izpostavlja poskuse založniških hiš, ki skušajo s plačilnim zidom na spletu pokriti izgubo pri naročninah na tiskane izdaje. Povedal je, da so začeli bralci plačevati za Spieglove poglobljene članke. ”Pred nami je še dolga pot,” pravi in dodaja, da bo treba najti poti za zaslužek na spletu, sicer se bodo mediji težko izvili iz krize.

Preiskovalno novinarstvo

Večina preiskovalnega novinarstva se je preselila v neodvisne, neprofitne medijske projekte, ki se povezujejo tudi v večje mreže. Taja Topolovec je direktorica in ustanoviteljica medija Pod črto, ki bo septembra praznoval peto obletnico. Taja pravi, da je treba z bralci in podporniki ves čas komunicirati, saj ni dovolj, če jih le enkrat na leto prosiš za podporo.

”Treba jim je povedati, kaj se je zgodilo z njihovo podporo, kakšne spremembe so se zgodile zaradi medijskih razkritij.”

Večje preiskovalne zgodbe trajajo dlje, so drage. Take mednarodne projekte podpirajo skladi in večji donatorji. Taja Topolovec razlaga, da se stvari spreminjajo, da tudi javnost ve, kaj je preiskovalno novinarstvo in da se zaveda njegovega pomena. V predlogu medijske novele, ki je zdaj v javni razpravi, pa pozdravlja pobudo za razširitev polja nepridobitnih medijev.

Preverjanje dejstev

”Tudi bralci nam pošljejo veliko predlogov,” je povedala Klara Škrinjar, novinarka Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro, kjer poteka tudi projekt Razkrinkavanje, v okviru katerega preverjajo v medijih objavljena dejstva.

”To delamo za bralce. Naš cilj je, da bi javnost razpolagala z informacijami, ki so verodostojne, na podlagi takih informacij lahko državljani sodelujejo v razpravah, odločajo o svojem življenju.”

Kakšno prihodnost Klara Škrinjar pripisuje preiskovalnemu novinarstvu? ”Težko sem optimistična, sem pa entuziastična. Prihodnost bo zelo naporna za vse medijske akterje, tako za velike, ki se borijo s padcem števila bralcev, kupcev, naročnikov, pa tudi za majhne, ki se soočajo z izzivi financiranja preiskovalnega dela, ki je zelo zahtevno, dolgotrajno in drago.”

Če bodo s prenovljenim zakonom o medijih sprejete tudi predlagane rešitve za javno finančno podporo medijev in novinarjev, Klara Škrinjar upa, da bodo merila pregledna in odločitve strokovno utemeljene. ‘‘Če bi se finančno spodbujali preiskovalni novinarski projekti, bi od tega lahko imeli koristi vsi, veliki in majhni medijski igralci, predvsem pa javnost,” je prepričana Klara Škrinjar, ki je še povedala, da Oštro sodeluje v številnih preiskovalnih projektih, tudi mednarodnih, radi bi postali izobraževalni center na področju preiskovalnega novinarstva, prijavljajo se na razpise in tako pridobivajo denar za svoje delovanje.

“Če ne bi verjela v dobro novinarstvo, potem tega ne bi počela. Brez entuziazma se dobrih novinarskih zgodb ne da pripeljati do konca,” zaključi Klara.

Prebuja se uporništvo mladih

Novinar Radia Študent Jaka Virant pravi, da so mediji zakon: ”Zdelo se mi je, da bo ta krilatica orisala celoten problem, saj izhaja iz vloge medijev, ki povezujejo javnost z družbenim dogajanjem. Vsega se ne more poenostaviti samo na všeč in ne všeč. Poslanstvo medijev bi lahko bilo, da spet vzpostavijo angažirano javnost, argumentirano javno mnenje, ki sta pomembna za delovanje demokracije. Medijsko zakonodajo je treba prilagoditi današnjemu času.”

“Za prihodnost medijev je pomembno, da se spet prebuja uporništvo mladih.

Podpirajmo dobre medije in dobre novinarje! Mediji so zakon.