Nedeljski gost

Mlinski kamen, ki sem ga nosil za vratom, je še vedno tam

Jure Apih je v času po upokojitvi napisal mnogo knjig, a zadnja, Rdečega mlina blues, je drugačna. Je osebna zgodba o Srečku Robinščaku, ki je življenje izgubil v udbovskih zaporih

Jure Apih2
foto: Srdjan Živulović/Bobo

Jure Apih, novinar, urednik, eminenca slovenskega oglaševanja, je v času po upokojitvi napisal mnogo knjig, a zadnja, Rdečega mlina blues, je drugačna. Je osebna zgodba o Srečku Robinščaku, ki je življenje izgubil v udbovskih zaporih. Knjigo je, kot pravi Jure Apih, moral napisati, a mlinski kamen, ki ga je nosil za vratom, še vedno ostaja tam. Gre za pripoved o 1200 straneh udbovskih dokumentov, spletkah, o Srečkovem klicu na pomoč, ki ga ni želel nihče slišati, pa tudi zamerah, maščevalnosti, desetletjih življenja in dela ter zgodbi, ki jo še mora dokončati: “Očeta praktično nisem imel. Nisem živel z njim. Svojo mamo sem srečal po štirih letih vojne. Zame je pretresljivo, da je po štirih letih neverjetne solidarnosti, ta po vojni takoj izginila. Izginila je zaradi strahu, ker ljudje niso več imeli moralne podpore. Ko je Srečko zbežal iz zapora, ga nihče ni želel skriti.”

“Knjige ne bi mogel napisati, če bi bili akterji še živi.”

Jure Apih je bil novinar, urednik Teleksa, direktor Dela in oglaševalec. V sedemdesetih letih je bil kreativni direktor prve slovenske oglaševalske agencije Studio marketing Delo, podpisal se je pod mnogo nagrajenih oglaševalskih kampanj, poleg je bil pri akciji 4 milijone pridnih rok in Podarim dobim. Bil je član mnogih oglaševalskih in marketinških strokovnih organizacij, v začetku devetdesetih je zasnoval in sodeloval pri ustanovitvi Zlatega bobna, mednarodnega oglaševalskega festivala: “Manj pomembno od tega, kako si bil pri nekem projektu objektivno uspešen, je, koliko je bilo vloženega poštenja. Meni je naivnost velikokrat pomagala v karieri. Brez tega se ne da veliko spremeniti. Z glavo v zid ne greš, če veš, da bo bolelo.”

“Ptiči radi pojejo, petelini radi kikirikajo. Ljudje radi povemo, ko se znajdemo v svojih razmišljanjih. Funkcioniramo lahko samo, če svoje misli delimo z drugimi.”

Jure Apih se je v pokoju posvetil pisanju, kolumne so zbrane v knjigi Papirnati boben, napisal je Fino kuhinjo za telebane,  Za lepo misel dam cekin in mnoge druge. A zadnja, Rdečega mlina blues, je drugačna knjiga. Je osebna zgodba o Srečku Robinščaku, ki je življenje izgubil v udbovskih zaporih: “Pripadam generaciji, ki je verjela. Da sistem sicer ni najboljši, a ga lahko skupaj izboljšamo. Zato sem določeno obdobje vztrajal zraven. Danes se pojavljajo nove interpretacije.”

“Pogostokrat so mi očitali, da sem bil otrok Udbe. Nikoli nisem imel nič od tega.”