Gozdni požari so v tem delu leta v Braziliji zaradi naravnih dejavnikov in sušne dobe sicer pogosti, a tolikšno povečanje njihovega števila vzbuja skrb. Zvezne države na severu Brazilije poročajo o podvojitvi požarov, v eni od njih – državi Amazonas – so razglasili izredne razmere. Razlog za utapljanje tropskih gozdov v ognjenih zubljih naj bi bila pretirana sečnja, ki se je povečala s prihodom predsednika Jaira Bolsonara. Izsekavanje je v enem letu poskočilo za 40 odstotkov, samo julija letos pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za kar 278 odstotkov.
Brazilija se sooča s hudimi gozdnimi požari. V plamenih je več deset tisoč kvadratnih kilometrov gozda, največ v severnih delih države. Kaj povzroča požare in kako resne posledice prinašajo?
Gozdni požari so v tem delu leta v Braziliji zaradi naravnih dejavnikov in sušne dobe sicer pogosti, a tolikšno povečanje njihovega števila vzbuja skrb. Zvezne države na severu Brazilije poročajo o katastrofalnih razsežnostih požarov, v eni od njih – državi Amazonas – so razglasili izredne razmere. Število požarov je že v prvi polovici leta preseglo število vseh, ki so jih zabeležili lani.
Razlog za ukleščenost tropskih gozdov v ognjenih zubljih naj bi bila pretirana sečnja, ki se je povečala s prihodom predsednika Jaira Bolsonara. Izsekavanje je v enem letu poskočilo za 40 odstotkov, samo julija letos pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za kar 278 odstotkov.
“Požari prodirajo vse globlje v amazonski pragozd in povzročajo, da se v zrak sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in metana, ki sta težkokategorna povzročitelja podnebnih sprememb. Vemo tudi, da v požarih v ozračje vstopa ogromno majhnih delcev, ki jih nato vdihujejo ljudje daleč stran. Ti delci tako vplivajo na zdravje ljudi in so nepogrešljiv del spreminjajočega se podnebja na planetu.” – Nasin znanstvenik dr. Doug Morton
Amazonski pragozd je dom več kot trem milijonom rastlinskih in živalskih vrst in milijonu staroselcev, ki jih je izsekavanje močno prizadelo. Staroselci že dalj časa protestirajo proti brazilski vladi, ne le zaradi okoljskih posledic, ampak tudi zaradi vse hujše revščine.
“Star sem 31 let in ne vidim ničesar dobrega za prihodnje generacije staroselcev. V 10 do 15 letih ne bomo mogli živeti več tu, kjer smo zdaj. Ne bomo dihali istega zraka … Zelo nas skrbi.” – prof. Marcelo Parintintin, eden od staroselcev
