Spolno nadlegovanje in nasilje se pogosteje dogajata tam, kjer naj bi se žrtve počutile varne: doma in v službi. Več kot polovica žrtev pozna storilca

Mislim, da ni ženske, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju počutila izpostavljene, izkoriščene, ponižane – ker je ženska!” To je eden od več kot 150 zapisov, ki so jih prejeli na Inštitutu 8. marec ob kampanji #jaztudi. “Analiza je ovrgla mit, da se spolno nadlegovanje in nasilje dogajata v temnih ulicah in neznanih prostorih in da ju izvajajo ljudje, ki jih ne poznamo. Žal je analiza pričevanj pokazala, da se nasilje najpogosteje dogaja v domačem okolju,” pravi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, in dodaja, da več kot 50 odstotkov žrtev pozna storilca, pogosto gre tudi za dejanje, ki se ponavlja. To dokazuje tudi naslednji zapis: “Zlorabljal me je oče, kadar sva bila sama doma.”

Ob tem Inštitut 8. marec opozarja, da trenutna oblast še ni naredila ničesar, da bi spremenila zakonodajne in sodne postopke.

“Osebe, ki so delile izkušnjo spolnega nadlegovanja, so zapisale, da so bili sodni postopki skoraj enako travmatični kot sama izkušnja.” – Nika Kovač

Analiza pričevanj je pokazala tudi, da spolno nadlegovanje ni pogojeno z izobrazbo, je pa pogosto pogojeno z močjo.

“Spolni nadlegovalci so ljudje, ki imajo moč, avtoriteto, ki so avtoriteta v službi, doma ali v domačem kraju.”

Pomembno je, da se žrtve kljub morebitni stigmi povežejo in s svojimi zgodbami pomagajo premagati miselnost, da je opolzka opazka ali udarec po zadnjici nekaj čisto običajnega, kar brez obsojanja in sankcij spada v našo družbo.

Maja Stepančič