Vroči mikrofon

Turisti, pojdite domov

Če ima v obleganih destinacijah turizem preveč negativnih učinkov, je to pretirani turizem

kufrigneca
foto: Tatjana Pirc

Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, pravi dr. Tanja Mihalič, strokovnjakinja za turizem, profesorica na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Veliko pričakuje od vseh deležnikov v turizmu, tudi od Evropske unije, ki bi se morala odzvati na spremenjene in nove razmere, med katerimi je na primer pretirani turizem. Če je destinacija preplavljena z obiskovalci na netrajnostni način, če so vplivi turizma na to okolje tako negativni, da vznemirijo lokalne prebivalce, je to pretirani turizem. “Številke niso tako pomembne, gre za psihosocialno zmogljivost kraja, destinacije in lokalnih prebivalcev. Nevarnost pretiranega turizma je treba spremljati,” razlaga in opozarja Mihaličeva, ki je povedala, da lahko pretirani turizem na Bledu zaznamo nekaj dni v letu, da pa je Ljubljana po vseh znakih, razen po hitri turistični rasti, daleč od pretiranega turizma.

foto: Tina Kosec/Bobo

Primer hrvaškega otoka Murter

Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati, se je pred dnevi pošteno razjezil. Na Facebooku je objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog. Napisal je, da na začetku poletne sezone na otoku Murter cene poskočijo za 40 odstotkov, da je rogljiček tam trikrat dražji kot v Zagrebu. “Gospodje poslanci, se vi kdaj vprašate, kako je živeti na otoku?” je še pripisal Turčinov, ki je v telefonskem pogovoru za Val 202 povedal, da je ta hip v njegovi občini kar precej Slovencev, da je vesel, ker kljub višjim cenam Slovenci še vedno prihajajo k njim, zaveda pa se, da se številni turisti letos zaradi zasoljenih cen ne odločajo za dopust na Hrvaškem. Dodaja še, da po njegovi oceni julija na Hrvaškem ne kaže dobro, da je turistov manj …

Z omenjeno objavo na Facebooku je želel opozoriti, kako visoke cene vplivajo na življenje na otoku, kaj s tem povzročajo domačinom, saj se vsi ne ukvarjajo s turizmom: “Na Murterju je veliko mladih družin, ki pozimi komajda preživijo, kaj šele v poletnih mesecih, ko je vse dvakrat, trikrat dražje?” se sprašuje zaskrbljeni župan Murterja. Domačini najbolj trpijo, pravi Turčinov, ki se je povezal tudi z župani bližnjih otokov. Odločeni in enotni so, da je treba nekaj spremeniti v dobro domačinov, je povedal Toni Turčinov, ki si želi, da bi bila Hrvaška prijazen kraj užitka, ne pa, da tja prihajajo turisti, ki jih je strah, da bodo ob ves zasluženi denar, ki se bojijo, da jih bodo na Hrvaškem oropali. “Zakonito oropali,” slikovito razmere opisuje Toni Turčinov.

Turizem razvijamo zaradi ljudi

Življenje v turističnih krajih postane pogosto za domačine predrago. “To je eden izmed negativnih učinkov turizma, ki lahko povzroči tako znerviranost lokalnih prebivalcev, da se obrnejo proti turizmu,” razlaga Tanja Mihelič, ki pa k temu dodaja, da se lahko tudi obiskovalci obrnejo proti preveč obleganim turističnim krajem. “Turizem razvijamo zaradi ljudi,” poudarja Mihaličeva, ki napoveduje, da bo treba v prihodnosti lokalne prebivalce še bolj spraševati o vplivih turizma, saj se ne bi smelo ponoviti, kar se je zgodilo v Barceloni, kjer so jezni domačini protestirali z besedami: “Turisti, pojdite domov!”

Čas debelih krav se bo končal

Na Hrvaškem slišimo zelo različne ocene o začetku letošnje poletne sezone. “Turistična rast je bila od leta 2011 naprej povezana predvsem z zapiranjem nekaterih trgov, zaradi česar je bilo povpraševanje po Hrvaški in tudi po Sloveniji zelo visoko. Ta čas pa je minil,” komentira dogajanje dr. Mihalič, ki dodaja, da se je zaradi povpraševanja na Hrvaškem povečalo število privatnih nastanitev, ki niso kakovostne, so pa zaradi velikega povpraševanja pretirano dvignili cene. “Tega trg ne mara. Takšna rast je nevzdržna in vodi v katastrofo,” poudarja Tanja Mihalič, ki še opozarja, da bi bilo treba tudi v Sloveniji potegniti nekaj vzporednic z dogajanjem na Hrvaškem, saj se bo čas debelih krav končal tudi v slovenskem turizmu.

Zapis Tonija Turčinova: