Za malo starejše generacije Slovencev se je pristanek na mesecu resnično končal šele tri mesece po zgodovinskem pristanku in zgodovinskih besedah. A če hočemo vso zgodbo s podaljšano misijo Apolla 11 tudi resnično doumeti, moramo v Beograd. In tako se, med rahlimi prepiri o tem, ali se mesecu reče Luna in ali je vsaka Luna tudi mesec, približujemo nekoč jugoslovanski, danes srbski prestolnici. Tam nas pot vodi na Dedinje. Do groba mogoče kdaj drugič, obiskali pa smo muzej Jugoslavije, ki hrani tudi spomine na vesolje. Zgodba je navadna in v večjem delu povsem pozabljena.

Tako so se trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, tri mesece po koncu misije odpravili na veliko svetovno turnejo. Kot Rolling Stonsi recimo. S predsedniškim letalom … 22 držav in 24 mest v nekaj tednih. In poglej čudo; med izbranci je bila tudi Jugoslavija in Beograd, kamor so Armstrong, Aldrin in Collins skupaj s soprogami prispeli 18. oktobra 1969.

Trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, so se tri mesece po koncu misije odpravili na svetovno turnejo. Armstrong, Aldrin in Collins so skupaj s soprogami v Beograd prispeli 18. oktobra 1969

Za malo starejše generacije Slovencev se je pristanek na Mesecu resnično končal šele tri mesece po zgodovinskem pristanku in zgodovinskih besedah. A če hočemo vso zgodbo s podaljšano misijo Apolla 11 tudi resnično doumeti, moramo v Beograd. In tako se, med rahlimi prepiri o tem, ali se Mesecu reče Luna in ali je vsaka luna tudi Mesec, približujemo nekoč jugoslovanski, danes srbski prestolnici. Tam nas pot vodi na Dedinje. Do groba mogoče kdaj drugič, obiskali pa smo muzej Jugoslavije, ki hrani tudi spomine na vesolje. Zgodba je navadna in v večjem delu povsem pozabljena.

Tako so se trije junaki, ki jim je uspelo do gor in nazaj, tri mesece po koncu misije odpravili na veliko svetovno turnejo. Kot Rolling Stonsi recimo. S predsedniškim letalom … 22 držav in 24 mest v nekaj tednih. In poglej čudo; med izbranci sta bila tudi Jugoslavija in Beograd, kamor so Armstrong, Aldrin in Collins skupaj s soprogami prispeli 18. oktobra 1969.

Stari” ga je med obiskom po malem lomil. Američane je vztrajno nazival kot “kozmonavte“, kar se je naučil kakšno leto prej, ko je gostil rusko posadko. Moral bi jih seveda nazivati z “astronavti“, kajti vesolje je bilo že takrat tudi lingvistično razklano … Je pa Američanom dodelil višje, se pravi najvišje jugoslovansko priznanje, Rusi pa so dobili stopnjo nižjega. “Američani so pristali, Rusi niso,” je menda Tito komentiral svojo neuvrščeno vesoljsko politiko.

Leto po obisku astronavtov je prišlo na Titov naslov neverjetno darilo. Nixon je kolegu poslal kamenje s površja Meseca. Kamenčki z Meseca, gre za štiri koščke nekakšnega drobirja, so ujeti v stekleni krogli, ki hkrati deluje tudi kot lupa. Kot premog črni delujejo nestvarno; spretno so vkomponirani v kos lesa, v katerem je razpeta tudi miniaturna jugoslovanska trobojnica.

Marko Radmilovič