202 šport

Spomini na finale so lepi, a boleči

Patrick Rafter v posebnem pogovoru za Val 202 in časnik Delo o umirjenem življenju po koncu kariere in da so se mu tisti dan razblinile sanje

patrick rafter
foto: Luka Petrič / Val 202

“V zadnjih osemnajstih letih sem se umaknil, nisem prisoten na družabnih omrežjih. Nekaj malega sem delal v tenisu, a živim zelo mirno življenje. Ko sem se upokojil, sem se posvetil družini in v tem uživam. Ob obali imam majhen ranč in uživam življenje.”

“Finale z Ivaniševićem je bil izjemen dvoboj. Ne toliko v kakovosti, temveč zaradi vzdušja. Gledalci so naju imeli enako radi. Bilo je noro in ne bo se ponovilo. Nekdo je moral izgubiti in to sem bil pač jaz.”

Po izjemnem nedeljskem finalu Wimbledona so številni v Umagu obujali spomine na znameniti finale leta 2001. Goran Ivaniševič je takrat osvojil svoj edini grand slam. Premagal je Avstralca Patricka Rafterja. Igralca sta se sinoči pomerila v ekshibicijskem dvoboju, Patrick Rafter pa je v posebnem pogovoru za Val 202 in časnik Delo spregovoril o svojem umirjenem življenju po koncu kariere, da so se mu tisti dan razblinile sanje, a se v največji meri rad spominja finala in tudi o igri servis volej, ki je po koncu njegove športne poti skoraj izginila s teniškega zemljevida. S Patrickom Rafterjem se je ob jadranski obali pogovarjal Luka Petrič.

“Mislim, da bo na koncu na vrhu Novak. Kako dolgo lahko še vzdržita Federer in Nadal? Ne morem verjeti, da še vedno lahko preneseta vse napore. To je neverjetno teniško obdobje.”