Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.

Živimo v tako imenovani "mokri kulturi", v kateri imamo zelo sprejemajoč in nekritičen odnos do pitja alkohola in tudi opijanja z njim

“Alkohol je del tradicije, del kulture, prisoten je v običajih. Če ne pijemo alkohola, običajno moramo razlagati, zakaj ne.” – Tadeja Hočevar, SOPA

Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko več od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravja opozarja, da je alkohol toksin, ki škodljivo vpliva na skoraj vse organe in sisteme v telesu, zlasti možgane in jetra. Novejše raziskave kažejo, da že manjše količine alkohola lahko doprinesejo k razvoju raka. Pitje alkohola v resnici lahko povzroča slabokrvnost, povzroča pa lahko tudi motnje v strjevanju krvi. Je teratogen in ima negativne učinke na razvoj in rast ploda.

“Po uporabi alkohola med Slovenci in Francozi ni velikih razlik, so pa razlike v bremenu alkohola, torej negativnih posledicah. Vzorci pitja so v Franciji drugačni kot pri nas. Tam je značilno pitje manjših količin vina ob hrani. Pri nas se ga pije v večjih količinah.” – Tadeja Hočevar

Alkohol ni topen v maščevju, zato tudi pri debelejših ljudeh za razgradnjo ostaja približno enako površina. Zato močnejši ljudje, če to niso športniki z več mišičnega tkiva, ne prenesejo več. Za otroke in mladostnike je sprejemljiva meja pitja alkohola nič. Da za hitrejše treznjenje pomagajo črna kava, svež zrak, tuširanje z mrzlo vodo, ne drži. Ne poznamo načina, s katerim bi lahko razgradnjo alkohola pospešili. Raziskave kažejo, da varne meje pitja alkohola ni.

Kam po pomoč in podporo zaradi težav z alkoholom? Sopa.si.

Gorazd Rečnik