Pravijo, da je Azerbajdžan meka energetske industrije, nekoč pa je bila ena pomembnejših postojank na trgovinski poti, svilni cesti.
Poleg plina je pomemben del zgodovine, sedanjosti in prihodnosti te mlade države, stare toliko kot Slovenija, tudi nafta. Črno zlato je uročilo celo brate Nobel. Leta 1876 so kupili majhno rafinerijo v Bakuju in tako so trije bratje postali lastniki oziroma delničarji podjetja z nafto.
Azerbajdžan v preteklosti ni bil le postojanka za kamele in utrujene trgovce na svilni poti, tam so se ustavili tudi bratje Nobel in postavili svojo naftno rafinerijo
Pravijo, da je Azerbajdžan meka energetske industrije, nekoč pa je bila ena pomembnejših postojank na trgovinski poti, svilni cesti.
Poleg plina je pomemben del zgodovine, sedanjosti in prihodnosti te mlade države, stare toliko kot Slovenija, tudi nafta. Črno zlato je uročilo celo brate Nobel.
Leta 1876 so kupili majhno rafinerijo v Bakuju in tako so trije bratje postali lastniki oziroma delničarji podjetja z nafto.
“Imenovalo se je Branobel, jezik je bil ruščina in to je kratica za: bratje Nobel. V logotipu so imeli tempelj ognja. V tistem času niso imeli dovolj odjemalcev, zato so želeli pritegniti pozornost pripadnikov zoroastrizma. Nekateri so še negovali to verovanje, bratje Nobel so tako izkoristili nišni trg. So bili uspešni? Da. Postali so eno od treh najuspešnejših podjetij v Azerbajdžanu.” – turistični vodnik Alish Ismayilov
Naftni baroni so zato zelo pomemben del čeprav ne preveč poznane zgodovine.
