Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.

Aseksualnih ljudi je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki se tudi redno zaljublja

Prišteva se namreč med romantične aseksualce, ki so sicer sposobni tvoriti in skozi leta negovati globoke čustvene vezi z ljudmi v svoji okolici. Ti imajo v veliki večini povsem drugačna pričakovanja od tesnih medosebnih razmerij, zaradi česar se je večkrat spopadala s težavami – zlasti v času svojega odraščanja v osemdesetih, ko celo znotraj skupnosti LGBT ni mogla začutiti nobene pripadnosti.

Aseksualni ljudje so manjšina v skupinah skupnosti LGBT na podoben način kot razni pripadniki te skupnosti v celotni populaciji. Tudi očitki so podobni: gre za stvar, ki je odpravljiva, ozdravljiva, torej bolezenska ali motnja, in za stvar prehodne narave ali celo osebne kaprice. Naša sogovornica sicer pravi, da je to boljši opis preteklih desetletij, danes pa – da je razumevanja neprimerljivo več. Tako da se kot aseksualna ženska v skupnosti LGBT nič več ne počuti kot dežurna Židinja.

”Meni je aseksualnost oteževala življenje, ker sem se toliko spraševala, kaj je z mano … res nekaj ne deluje, če je vsa populacija drugačna. Sem bila pa tudi malo razočarana v začetku, ko sem začela prvič o tem govoriti. V skupnosti LGBT se mi je namreč v eni lezbični skupini zgodilo nekaj nenavadnega. Ko sem rekla, da sem aseksualna, je tista, ki je vodila skupino, rekla, da bi se glede tega dalo pomagati. Bila sem čisto šokirana … Da to izreče nekdo, ki dobro ve, kako je biti manjšina. Mi smo pa res … manjšina vseh manjšin.”

Mitja Peček