Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?
Kaj nam sporočajo projekcije in analize podnebne poti do leta 2050? Katera slovenska občina je najbolj zelena? Kakšen vpliv ima zelena politika v Sloveniji?
Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. “Vsak od nas lahko bistveno prispeva, da se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo, vendar bomo najprej morali vsi spremeniti vrednotni sistem”, je prepričan geograf in ekolog prof. dr. Dušan Plut. V Sloveniji je ekološki odtis sicer zelo raznolik.
“S pokritostjo naše države z gozdom sodimo v sam evropski vrh, emisije toplogrednih plinov pa za kar petkrat presegajo nosilnost našega ozračja.”
Tudi pri konkretnejših ukrepih imamo več različnih skrajnosti. V stanovanjski politiki smo zelo dosledni in upoštevamo navodila stroke, medtem ko smo pri prometu v velikem zaostanku. Več bi lahko naredili tudi v industriji.
“S projekcijami moramo postaviti jasen okvir, kam naj se giba industrija in to na dolgi rok. Zdaj namreč ne vemo, kakšno tehnologijo bomo imeli čez deset let in kako bo ta vplivala na okolje.” – Matjaž Česen, Institut “Jožef Stefan” – Center za energetsko učinkovitost
