Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne.
O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.
Osredotočiti bi se morali na varnost kolesarjev, ne pa na statistiko njihovih prekrškov
Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zapisanimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu.
A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje. In raje, da kažemo drug na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne.
O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in nekdanjim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.
