Reakcija

Čaka nas stoletje vročinskih valov

Adam Scaife, MET Office: "Vročinski valovi so postali 30-krat verjetnejši, kot če ne bi imeli globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov"

heatwave
Vročinski val
foto: bru-nO / Pixabay

Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?

“Mega vročinski valovi, ki so se včasih dogajali na 100 let, se zdaj pojavljajo enkrat na desetletje. In ne le to … Zdajšnji trend resnično vročih obdobij kaže, da se bodo začeli tovrstni vročinski valovi postopoma pojavljati še pogosteje, tudi na vsaki dve leti.” – Adam Scaife, MET Office

Osrednji gost v oddaji je Gregor Vertačnik, ARSO. Kot je povedal, se je pogostost vročinskih valov od 80. let prejšnjega stoletja opazno povečala. “Evropa še ni imela tako toplega junija, odkar izvajamo meritve.” Da se razvijejo res rekordne temperature, ni dovolj, da nas doseže zelo topel zrak, ampak mora ta priti po pravi poti, ob tem pa je zelo pomemben tudi vpliv tal, torej če so tla namočena ali suha, je pojasnil.

Dolgotrajne visoke temperature po njegovih besedah prinašajo tveganja, kot so nove bolezni, lahko se pojavijo težave z infrastrukturo (krivijo se železniški tiri) ali pa izpadi električne energije, najbolj spregledana težava pa so gozdni požari. “Gozdni požari v zadnjih 10, 20 letih so postali nenavadno pogosti v deželah, ki jih smatramo za relativno hladne, kot so Sibirija, Kanada in deli Združenih držav Amerike.”

Vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem

S statistiko žrtev, ki bi jih lahko povzročili vročinski valovi, se v Sloveniji ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi Simona Perčič, nosilka te raziskave, so iskali predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav je vzorec v Sloveniji majhen, vendarle kaže, da vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.

“Leta 2015 je pri nas skupno umrlo 135 več ljudi od pričakovanega ali 8 odstotkov več.”

V 200 letih pridelali to, za kar narava potrebuje več tisoč let

“Kot kaže, bomo na Zemlji prav v teh letih zabeležili pet rekordno vročih zaporednih let,” je povedala predstavnica Svetovne meteorološke organizacije Clare Nullis. “Čeprav je za nami šele polovica letošnjega leta, že opažamo, da bo tudi to dosegalo dozdajšnje rekorde. Zaznali smo kar nekaj skrb vzbujajočih kazalnikov: maja so na Antarktiki izmerili rekordno nizek obseg ledu, ledeni pokrov nad Arktiko pa je bil drugi najmanjši v zgodovini meritev.”

Kako pa meteorologi v oddaji odgovarjajo tistim, ki prav tako z grafi dokazujejo, da so se temperature v zemeljski geološki zgodovini že drastično dvigovale in zmanjševale, in da današnji časi niso nič posebnega. Kje je razlika med današnjim in tistimi obdobji? Zadnjih sto let je najbolj nenavadna hitrost naraščanje temperature, ne sama absolutna vrednost, je pojasnil Vertačnik. “Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V 200 letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes.”

“Za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija je Zemlja potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa segrevamo Zemljo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih 100 letih.” – Gregor Vertačnik

Psihološka meja 1,5 stopinje C tik za vogalom

Naše napovedi začenjajo nakazovati, da bomo prag zvišanja svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje dosegli v kratkem,” je povedal Scaife. To je po njegovih besedah pomemben mejnik, psihološka meja, ki smo si jo zastavili v pariškem dogovoru kot svarilo, do česa ne sme priti. Zdaj pa naj bi jo dosegli že v prihodnjih nekaj letih …

Seveda ne trdim, da bomo to mejo za stalno prestopili, zelo verjetno pa je, da bo že zelo kmalu kakšen mesec globalno toplejši za 1,5 stopinje glede na predindustrijske čase. Kaj takega vidimo prvič, to je znak, svarilo, da se bližamo v Parizu zastavljeni meji.”