Na seminarju prof. Vasa Parovića na Fakulteti za arhitekturo, je vse leto raziskovala možne modele razvoja slovenske družbe. Slovenija namreč od osamosvojitve dalje ni razvila neke močne politično ekonomske vizije, kako bi lahko arhitektura vplivala na prihodnost naših mest. V zvezi s tem je pregledovala kakšne bi bile možnosti na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah in ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene.
Ana Jerman, študentka 4. letnika Fakultete za arhitekturo v Ljubljani
Na seminarju prof. Vasa Parovića na Fakulteti za arhitekturo, je vse leto raziskovala možne modele razvoja slovenske družbe. Slovenija namreč od osamosvojitve dalje ni razvila neke močne politično ekonomske vizije, kako bi lahko arhitektura vplivala na prihodnost naših mest. V zvezi s tem je pregledovala kakšne bi bile možnosti na območju ljubljanskih vpadnic, v zapuščenih industrijskih conah in ob različnih infrastrukturnih koridorjih na neizkoriščenih ali neprimerno uporabljenih parcelah, ki so prostorsko in vizualno izpostavljene.
“Lotili smo se nove vsebine zapuščenega silosa, ki se nahaja v bližini ljubljanskega Koloseja. Silos, kot ostanek industrijske dediščine, smo prepoznali kot zanimiv objekt, ki bi ga želeli transformirati z nekimi minimalnimi posegi v nekaj popolnoma drugega. Vanj bi vselili nek stanovanjski program in ohranili prvotno formo. Ena od idej je bila tudi kulinarična šola z največjo kuhinjo v mestu.”
V Gambiji so s sošolci zgradili šolo:
