202 šport

Jan Oblak: “Treniram, da bi bil najboljši na svetu”

S kolesom je Jan Oblak kot najstnik iz Škofje Loke v Ljubljano na trening prišel v 57 minutah

Oblak splet-1
Jan Oblak
foto: Aljaž Golčer

Jan Oblak se je v ekskluzivnem pogovoru za RTV Slovenija pred tekmo z Latvijo pogovarjal z novinarko televizijske športne redakcije Marjeto Hočevar. Oblak je eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov in ni težko razumeti zakaj. V najpopularnejšem športu je na svojem igralnem mestu med najboljšimi na svetu. V zadnjih letih se je utrdil v tej vlogi. Mnogi pravijo, da je najboljši na svetu.

Jaz sem vedno dejal, da odkar sem bil otrok, treniram, da bi bil najboljši na svetu. Vedno pravim, več oseb, ki to reče, bolje je. To je pohvala, toda na to ne smeš gledati, kot da je to nekaj posebnega. Vsak dan delaš za to. Tega ne dosežeš čez noč. To je delo vrste let. S tem živiš in odraščaš in z leti se počutiš dobro, ko to slišiš, ni pa to stvar, s katero bi se obremenjeval, ali imel to vseskozi v glavi.
– Jan Oblak

Škofjeločan po nepisanih športnih pravilih šele prihaja v svoja najboljša leta. Nogometaši jih po navadi dosežejo pri 28, 29 letih, vratarji pa še pozneje. Oblak je letos dopolnil 26 let. Za vratarja je torej še mlad, komaj dobro desetletje pa je minilo od takrat, ko je kot nadobuden najstnik treniral v Ljubljani. Včasih sta ga na treninge peljala starša, včasih je šel z vlakom ali avtobusom, včasih pa celo s kolesom, ko je na poti iz Škofje Loke v Ljubljano podiral rekorde.

Enkrat sem pretiraval in na vsak način želel doseči rekord, kako hitro bom prišel na trening. Na treningu pa sem bil potem tako utrujen, da sem komaj treniral. Takrat sem se naučil, da moram iti s kolesom počasneje. Rekord je pri 13 ali 14 letih znašal 57 minut.
– Jan Oblak

Jan Oblak se je pri Atleticu izoblikoval v zmagovalca. Klub je pod vodstvom trenerja Diega Simeoneja izjemno pragmatičen, vse je podrejeno rezultatu – Oblak pa svojo zmagovalno miselnost skuša prenesti na ostale soigralce. Leta 2014 je blestel z Benfico, igral v finalu evropske lige in si potem zagotovil prestop v enega od največjih španskih klubov, k Atleticu iz Madrida. V zadnjih štirih sezonah je prejel najmanj golov med vsemi vratarji – in si prislužil naziv najboljšega v La Ligi.