Frekvenca X

Armstrong je na Luni!

Pristanek na Luni je spremenil svet. Naznanil je, da lahko človek s tehnologijo osvaja tudi prostrano vesolje

DSC03949
foto: Val 202

Siva, pusta, kraterjev polna, a vseeno navdihujoča – Luna. 50 let je, odkar je Neil Armstrong kot prvi človek pustil svojo sled na našem edinem naravnem satelitu in na Zemljo sporočil tisto zgodovinsko: “To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.” Pristanek na Luni je pomenil neverjeten napredek, naznanil je, da lahko človek s tehnologijo osvaja tudi prostrano vesolje, in odstrl novo raven tekmovanja med svetovnimi velesilami. Kakšen pečat je v družbi, politiki in znanosti pustil pristanek na Luni 20. julija 1969 in kako danes, petdeset let po tem zgodovinskem dogodku, Luna še preseneča, združuje, ločuje?

V kar 47-letni karieri, ki jo je v celoti preživel na RTV Slovenija, je bilo komentiranje prvega pristanka človeka na Luni za Borisa Berganta ena najbolj odmevnih nalog.  Takrat šele 21-letni študent je skupaj z geofizikom in seizmologom Vladom Ribaričem, takratnim vodjo Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu v Ljubljani, na še zelo mladi TV Ljubljana izpeljal nekajurni neposredni prenos tega zgodovinskega dogodka.

Dileme o pristanku na Luni ni. To je bil vrhunec hladne vojne. Verjemite, če bi ZDA ‘naplahtale’ ves svet, bi druga stran to nedvomno dokazala.

 

“Človek na Luni” v Tehniškem muzeju v Bistri

50 let od pristanka na Luni so zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer si je mogoče vse do konca leta ogledati razstavo o tem prelomnem dogodku s slovenskega vidika. Avtorji razstave so se poglobili v obširno poročanje takratnih medijev, spomine posameznih ljudi in prispevke Slovencev pri razvoju vesoljskih tehnologij. Kako je podvig vseh podvigov, kot so ga imenovali, odmeval poleti pred 50-imi leti, skozi pripoved soavtorice razstave Irene Marušič.

Luna skozi teleskop

V sredini junija se je naša radijska streha prelevila v prav posebno mesto, kjer smo lahko s teleskopi opazovali ta naš srebrni naravni satelit. Na lep poletni večer, ravno po nevihti, je namreč Frekvenca X čisto na vrh naše radijske stavbe popeljala svoje prijatelje in zveste poslušalce, ki so lahko Lunine kraterje opazovali skoraj tako blizu, kot da bi bili na konicah njihovih prstov. Kako je bilo v družbi prvega Luninega krajca in astronoma Andreja Guština, v kratki in precej neformalni reportaži, ki jo je na mikrofon ujela Maja Ratej.

Ob praznovanju rojstnega dneva Vala 202 smo pripravili javno snemanje Frekvence X na radijskem dvorišču.

Gosti razprave:

  • astrofizik dr. Tomaž Zwitter
  • biokibernetik dr. Igor Mekjavič
  • ameriški astronavt slovenskih korenin Ronald Šega
  • astronom Andrej Guštin

* Del pogovora z Ronaldom Šego je v angleškem jeziku. Prevod objavimo v etru Vala 202.