Nedeljski gost

Svojo najdražjo obleko sem podarila

Maja Štamol Droljc razmišlja o položaju slovenskih oblikovalcev, vnaprej izgubljeni tekmi z nizko cenovno modo, primerjavi s Hrvaško, nasmeh na obraz pa ji nariše vprašanje o dveh posvojenih deklicah

Maja Štamol Drolc
foto: Osebni arhiv

Svojo poslovno pot je začela z zmago na natečaju za večerno obleko, pred kratkim pa se je, za petnajsto obletnico blagovne znamke “nagradila” s predstavitvijo kolekcije na modni reviji v Washingtonu, ki jo je organiziralo slovensko veleposlaništvo.

“Modna revija v ZDA je bila zelo lepa izkušnja, priložnost za nova poznanstva, kljub vsemu pa je moja realnost v Sloveniji. Taki dogodki zahtevajo veliko denarja, angažiranja, ali je na koncu računica taka, da se splača, bom videla šele v prihodnosti.”

Modno okolje je skoraj po vsem svetu enako, tudi v Sloveniji je težko konkurirati nizkocenovni modi. Ta vsako leto pripravi več kot petdeset kolekcij, manjši oblikovalci pa že zaradi stroškov težko pripravijo dve.

“O trajnostni modi se vse več govori, v svetu je vse več pristopov k trajnostni izdelavi, ki naj bi vključevali pošten, korekten odnos v vseh fazah dela izdelka. Mislim, da je z razvojem novih materialov, kot sta recimo ananasovo usnje ali usnje iz jabolčnih olupkov, narejen korak k čuvanju narave, ampak je vse to šele začetek in preteklo bo še veliko časa, da bodo vsi ti materiali preizkušeni, kvalitetni in udobni.”

In kako daleč je modna tujina od Slovenije?

“Mi dejansko sledimo tujim trendom, Slovenija je absolutno premajhna in to se verjetno vidi tudi v, če lahko rečem, životarjenju vseh oblikovalcev. Za tako majhen prostor nas je veliko, pa kljub temu premalo kupcev, ki bi želeli ali bili sposobni plačati toliko, kolikor ročno delo stane.”

Spremlja rdeče preproge v tujini in ve, koliko stanejo obleke, ki si jih slovenska dekleta želijo za maturantski ples. Tudi sama si želi, da bi imela naročnika, ki bi bil pripravljen za obleko z ogromno ročnega dela plačati 15.000 evrov. Pred tremi leti je izdelala obleko za eno svojih sorodnic v Afriki.

“Takrat sem se lotila izdelave obleke, ki je bila najdražja v moji karieri, sedemdeset ur smo na roke šivale okraske in aplikacije nanjo in takrat sem izživela neke svoje sanje. Ampak obleka je bila za nekoga, ki si take ne bi mogel privoščiti in bila je moje darilo.”

Maja Štamol Droljc je s svojim partnerjem posvojila dve deklici iz Afrike in pogosto jima reče: “Vi dve sta prav bogati, eno mamico imata, ki vaju je rodila, drugo, ki skrbi za vaju, vedno bo ena nekje blizu. In če se bosta morebiti želeli vrniti v Afriko, sem prepričana, da se bosta vračali tudi k meni.”