V nekaterih športnih panogah se obračajo milijarde, toda večina profesionalnih športnikov mora po koncu kariere v službo. Mnogi so že doslej kariero povezovali s študijem. Olimpijski komite Slovenije zdaj vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja, v katerem sodeluje šest držav. Kakšen je namen projekta, kaj izobrazba pomeni športnikom in kaj bi se lahko spremenilo, v tokratni sobotni reakciji.
Dvojna kariera je za športnike pomembna, saj le redkim po koncu športne poti ni treba v službo. Olimpijski komite Slovenije vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja
V nekaterih športnih panogah se obracajo milijarde, toda vecina profesionalnih športnikov mora po koncu kariere v službo. Usklajevanje ni vedno najlažje, bi se pa to lahko kmalu vsaj do neke mere spremenilo. Olimpijski komite Slovenije namreč v sodelovanju s še petimi državami vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja.
“Zakaj je to pomembno? Tu sledimo smernicam dvojne kariere športnikov. Prek različnih prilagoditev poskušamo najti poti do cilja, da je športnik tudi po zaključku kariere uspešen kot posameznik, ima primerno izobrazbo in je zaposljiv.”
– Petra Robnik, vodja projekta certificiranja pri Olimpijskem komiteju Slovenije
Nekateri profesionalni športniki se študija lotijo po koncu profesionalne športne poti, nekateri že prej, v vsakem primeru pa večina potrebuje načrt za prihodnost. Zaka je dvojna kariera zdaj še pomembnejša kot nekoč?
“Dvojna kariera je relativno nov pojem, ki ga poznamo nekaj deset let. Danes je še bolj aktualen kot kadarkoli prej. Vse težje je namreč profesionalnim športnikom usklajevati šport in izobraževanje, saj šport na vrhunski ravni zahteva več kot nekoč. Obstajajo precej hudi primeri ljudi, ki jim med športno potjo ni uspelo ustvariti alternativ za prihodnost, zaradi česar je prišlo do primerov depresije. Certifikati kot je ta, so zato pomembni. Če mislite, da je v športu veliko denarja, to sicer drži, toda le okoli trije odstotki profesionalnih športnikov, tudi ko govorimo o nogometaših in rokometaših, lahko od tega živijo celo življenje. Obenem pa seveda ljudje potrebujejo nekaj več. Zinedine Zidane in John McEnroe ne bi potrebovala službe po koncu športne poti, toda ljudje morajo nekaj početi, saj jih to izpolnjuje, sploh, če prvo, športno kariero končajo že pred polovico svojega življenja.”
– Ana Popovčić, Hrvaška olimpijska akademija
Mnogi športniki so že doslej kariero povezovali s študijem. Njihova pot do druge kariere pa bi zdaj lahko morda bila nekoliko lažja.
