Preživeli bodo deževniki, vrabci, muhe

Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto

SLOVENIJA, KRANJ, 25.03.2003, 25. MAREC 2003 VODA. PITNA VODA. ONESNAZENA VODA. PODTALNICA. PIPA.
foto: JAKA VINSEK/BOBO

V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.

V pitni vodi imamo tudi nitrate. Glede na monitoring iz leta 2017 se povišane koncentracije nitrata v pitni vodi pojavljajo predvsem na območju Pomurja in Podravja, v manjšem obsegu tudi območju zasavske in osrednjeslovenske statistične regije.

“V Sloveniji imamo območja, na katerih imamo nitrate v pitni vodi.” – Mihael Brenčič

Dr. Mihael Brenčič z oddelka za geologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da tudi gnojenje pred dežjem ni dobro za vodne vire. Pomembno je vzajemno razumevanje tega, da je kakovost okolja pomembna tako za dobro kmetijstvo kot dobre vodne vire. “Morali bi razmisliti, kaj je najpomembneje. Pogosto tehtamo vrednost vodnega vira in nekih trenutnih, včasih celo zelo individualiziranih dobičkov.”

Dr. Rok Kostanjšek z oddelka za biologijo biotehniške fakultete opozarja, da gnojenje vzpostavlja monokulture in močno vpliva na biodiverziteto. “Preživeli bodo samo deževniki, vrabci, muhe.”

Gnojilni načrti opredeljujejo vnos količine gnojil oz. nitratov na letni ravni. “To lahko privede do tega, da je v zelo kratkem obdobju vnesena ogromna količina, ki pa obremeni okolico oz. podlago. Inšpektor nima podlage za ukrepanje, je pa huda obremenitev.” – Rok Kostanjšek