Evropa osebno

S študentskimi boji skušamo preobraziti celotno družbo

Katalonska študentska aktivistka Laia Casas se bori proti šolninam in išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost

DSC05556
Laia Casas
foto: Jan Grilc/Val 202

Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. “Definitivno – ne! Neodvisnost razumem kot pot do sprememb. Ne bi rada neodvisne Katalonije, ki je popolnoma enaka kot španska država zdaj. Rada bi Katalonijo, ki je zelo drugačna, kjer bi bila vlada zavezana delovati po željah ljudi, ne EU. Najbolje za Katalonijo bi bilo, da se ne pridruži Evropski uniji.

“Posledica šolnin je, da se mladi iz delavskega razreda ne vpisujejo več na javne univerze. Skušamo torej pritiskati na vlado, da bi znižala šolnine. To je prvi korak do končnega cilja – brezplačnega študija. Razumemo pa, da bomo za uresničitev tega cilja potrebovali veliko časa in veliko bojev.”

Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.

“Slovenijo vidim kot državo, ki ima podobno zgodovino. Če bi me vprašali, ali na Slovenijo gledam kot na druge evropske države, denimo Francijo, bi bil odgovor seveda ne, nikakor ne! Bližje mi je, čeprav sem v Franciji že bila, v Sloveniji pa še ne.”

O aktivističnih pristopih študentov v Kataloniji smo se pogovarjali v za to zelo primernem okolju. Universitat Autonoma de Barcelona oziroma Avtonomna univerza v Barceloni, kjer študira Laia, je od središča Barcelone oddaljena uro vožnje z vlakom, celoten kampus je postavljen ob majhni vasi sredi gričkov. Slovi po svoji levičarski usmerjenosti – ob prihodu že z vlaka takoj zagledaš 10-metrski grafit Independencia-Socialisme-Feminisme, neodvisnost, socializem in feminizem, torej. Naslikali so ga študentski aktivisti, prvič so ga univerzitetne oblasti odstranile, a je že naslednjo noč na istem mestu nastal še večji tak grafit. Zdaj ga pustijo pri miru.