Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo samovozeče vožnje in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.
Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost samovozeče vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih položajih, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi tako zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Če avtomobil ne more sam rešiti kočljivega položaja v prometu, je veliko vprašanje, ali ga lahko v desetih sekundah voznik. To je dolgo časovno obdobje, v katerem se predvsem z višjo hitrostjo prevozi že dolga pot, tačas pa se lahko zgodi marsikaj. Zato bi bilo morda varneje preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje, pri kateri se nejasno prepletata najmodernejša tehnologija in človek, in vstopiti v četrto, pri kateri avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest. Tam odgovornost lahko pripišemo samovozečemu avtomobilu.
Srečni smo se prebijali skozi avtomobilska devetdeseta, ko sta se v industriji cedila med in mleko do te mere, da so si snovalci lahko privoščili tudi nezamisljive eksperimente. Tako so pri PSA-ju predstavili dva grda račka, ki sta slišala na ime Partner in Berlingo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so ta vozila v svojem reklamnem gradivu pri koncernu ves čas povezovali s prostočasjem, kupci pa so jih povezovali z gradbišči. In nato revolucija; evropske družine so nekako odkrile ta nerodna, grda in cenena vozila ter prodajne številke so skočile v nebo. Preostalo je zgodba o uspehu.
In danes, toliko desetletij po rojstvu, se je reklamno gradivo iz devetdesetih uresničilo. Peugeot ima novega partnerja, ki ga imenuje Rifter. Ideja je zrastla na podlagi partnerja tepeeja, ki je v prejšnjih generacijah imel nalogo vozilo primakniti kar k največji civilnosti. Ne smemo pozabiti, da so v prvih letih ta vozila pobirala naslove v kategoriji dostavnik leta, kar so pri koncernu sprejemali z grenko-sladko dilemo.
Torej, rifter. Iz škatle so oblikovalci naredili največ, kar so lahko. Še vedno je škatla, a ni videti več kot škatla. Velik dosežek. Z njim pa prihaja v notranjščini prostor, o katerem lahko današnja crossoverska moda le sanja. V vse smeri, kjer koli hočete, kakor koli si ga zaželite, so kubični metri na voljo v vsej veličastnosti monovolumenskega prostora. Zanimivi dodatki in obvezni pridatki delajo vozilo še dodatno privlačno, in ker so nos avtomobila okrasili z najnovejšo podobo Peugeotovih »civilnih« modelov, gre za resnično premišljen in natančno izdelan avtomobil.
»Kamor gre bik, naj gre še štrik,« so rekli snovalci in radikalno zarezali tudi v tehnologijo. Avto so opremili z vsem, kar se pričakuje od sodobnega vozila; radarski tempomat je le eden od teh sladkorčkov. Da vsaj malo upraviči elemente na karoseriji, ki namigujejo na avtomobilovo zunajasfaltno potentnost, so dodali elektronski nadzor diferenciala, ki z različnimi vnaprej pripravljenimi programi nadzoruje zdrs gnanih koles. Menjalnik je povsem spodoben šeststopenjski, pri agregatih pa še vedno stavijo tudi na dizle. Ta energent je zapisan v temelje uspeha, in ker so sodobne dizle očistili kar se da, ni potreben občutek krivde, ko sedete v to vozilo. In seveda 1,5-litrski dizel s 96 kilovati je povsem nekaj drugega kot trivaljni bencinski mlinčki. Pod črto; če je raven opreme GT, se z rifterejm leta 2019 uresničujejo sanje prerokov iz devetdesetih. Popolno prostočasno vozilo za majhen, no, ne več za tako zelo majhen denar.
Seat je pripeljal svojega največjega športnega terenca z imenom Tarraco, ki je celo nekoliko daljši kot sorodnika – Škodin kodiaq ali Volkswagnov allspace, s katerim si – mimogrede, delita montažni trak v Wolfsburgu. Nekatere oblikovne značilnosti tarraca so take, da poudarijo živahen značaj španske znamke; osnovna opremljenost vozila Style je za marsikoga že dovolj bogata, bolj zahtevni pa si bodo lahko izbrali raven xcelence. V prostorni notranjosti si lahko omislite tudi doplačljiva šesti in sedmi sedež. Motorna paleta: 1,5-litrski turbobencinski 110-kilovatni ali dvolitrski 140-kilovatni ter dvolitrski turbodizel s 110 oziroma 140 kilovati. Menjalniki: ali šeststopenjski ročni ali sedemstopenjski samodejni, pogon spredaj ali na vse štiri. Kmalu bo v ponudbi tudi močnejša različica FR, prihodnje leto pa še hibridna. Najcenejši tarraco stane dobrih 28 tisočakov, letos jih bodo prodali kolikor jih bodo lahko dobili – torej približno 250.
Še nekaj zanimivosti iz sveta mobilnosti. Ko smo že omenjali avtonomno vožnjo: švedsko ministrstvo za promet bo kot prvo v Evropi dovolilo preskuse avtonomnih tovornjakov na javnih cestah, in sicer se bodo vozili med skladiščem in pristaniščem v Jonkopingu.
Japonska znamka Toyota, ki bo (mimogrede) v naslednjih dneh pri nas predstavila novo corollo, je prijavila patent za sistem, ki bo v primeru nedovoljenega zagona motorja v kabino razpršil solzivec in s tem onesposobil nepridiprava. A to je le ena od funkcij sistema za vnašanje dišav, ki bo vražje pameten; prek telefona bo namreč znal prepoznati uporabnika in bo v kabino razpršil le vonj, ki mu najbolj ugaja.
Nissan pa združuje resnični in digitalni svet s tehnologijo Invisible-to-visible, (nevidno je vidno). Z uporabo podatkov, ki jih posredujejo zaznavala v vozilu in zunaj vozila, ter podatkov iz oblaka tehnologija voznikom omogoča “prikaz nevidnega”, kot so oddaljene razmere na cesti oz. kaj se skriva za zgradbo ali za vogalom.
Šušlja se, da bi se morda lahko tajni agent njenega veličanstva James Bond v 25. nadaljevanju vohunske franšize naokrog vozil v električnem astonu martinu. Pri proizvajalcu javne skrivnosti še niso uradno potrdili, potrdili pa so omejeno proizvodnjo 155 električnih GT-jev.
