V medijih in na družabnih omrežjih odmeva najnovejše odkritje na področju astrofizike. Raziskovalci pri porjektu Event Horizon Telescope so na več hkratnih novinarskih konferencah po vsem svetu predstavili prvo fotografijo črne luknje v nam bližnji galaksiji M87. V studiu se nam je pridružil astrofizik prof. Tomaž Zwitter.
Astrofizik prof. Tomaž Zwitter o razsežnostih prve fotografije črne luknje. Če so bili do zdaj dokazi za obstoj črnih lukenj le posredni, je odslej prvič na voljo neposredna slika sence črne luknje
“To, kar je bila še do včeraj znanstvena fantastika, je zdaj postalo znanstveno dejstvo!” so navdušeni odzivi, ki spremljajo prvo fotografijo črne luknje, to pa so raziskovalci pri projektu Event Horizon Telescope predstavili včeraj popoldne na več hkratnih novinarskih konferencah po vsem svetu. Gre za fotografijo supermasivne črne luknje v nam bližnji galaksiji M87 v ozvezdju Device približno 55 milijonov svetlobnih let od Zemlje z velikostjo 6,5 milijarde mas Sonca.
Senca prikazane črne luknje je tako velika kot naše Osončje, svetloba, ki jo vidimo, pa je od tam odpotovala za čas dinozavrov.
Odkritje je prvi vidni dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti. Zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav.
“To je brez pretiravanja najboljša slika, kar jih je kdaj naredilo človeštvo, najboljša kotna resolucija. Kot če bi majhno zrno v New Yorku slikali iz Ljubljane. Zato potrebujete teleskop, ki je velik kot Zemlja. V samo štirih dneh so raziskovalci zbrali ogromno količino podatkov. Petsto kilogramov trdih diskov je v štirih dneh pridelal vsak teleskop, uporabili so najhitrejše diske, ki so bili na voljo.” – prof. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko
Na včeraj prvič objavljeni fotografiji lahko tako opazujemo žareč obris dogodkovnega obzorja, ki v grobem predstavlja rob črne luknje in točko, od koder ne more več pobegniti nič, niti svetloba. Dogodkovno obzorje je navidezna meja v bližini črne luknje, onkraj katere je nemogoče videti. Ko materija prečka dogodkovno obzorje, ne more več kljubovati izredno veliki gravitaciji črne luknje.
Že več desetletij vemo, da obstajajo takšne črne luknje v središčih galaksij, a dokazi za to so bili le posredni. Zdaj imamo prvič res neposredno sliko sence črne luknje, ki potrjuje, kar smo pričakovali. “Zelo pričakovano je, da bomo kmalu dobili tudi sliko črne luknje v naši galaksiji, ki je precej manjša od tiste v galaksiji M87. Za zdaj so moči združili teleskopi na Zemlji, sredi stoletja pa pričujemo slike, ki bodo še nekaj velikostnih redov boljše, veliko jih bo. Tudi z uporabo drugih satelitov,” napoveduje Zwitter.
Vloga Slovencev v preteklosti
Kot je poudaril Zwitter, so se s tem področjem v preteklosti uspešno ukvarjali tudi Slovenci. “Raziskovalci s prof. Andrejem Čadežem na čelu so se ukvarjali s problemi teoretičnega modeliranja, ti pa niso preprosti. Svetlobni žarki ne gredo naravnost, zavijejo, ker je prostor ukrivljen. Prof. Čadež je zelo podobne slike, kot so bile včerajšnje, že pred leti izračunal s svojimi teoretičnimi modeli.”
