Vroči mikrofon

Postaja pust vedno bolj pust?

Morda je vse bolj pust, ni pa opuščen, vsaj glede na statistiko - v Sloveniji namreč lahko najdemo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof

Pustovanje – kurenti
Kurenti
foto: Bobo

Eno izmed navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bo pust veselih ust, se je glasilo:

“Otroci na pustovanju običajno naprosijo različne sladkarije in peciva. Dovolimo jim jesti le tiste, ki so jih doma spekli ljudje, ki jih dobro poznamo. Podarjene sladkarije naj pojedo postopno in v zmernih količinah v naslednjih dneh ali tednih.”

Seveda razumemo poslanstvo inštituta, ampak ali ne gre vse skupaj že malce predaleč – ali pust postaja vedno bolj pust?

Vodja katedre za etnologijo Slovencev na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, doktorica Mateja Habinc, je odgovorila tudi na to vprašanje, obenem pa sta z Alešem Smrekarjem načela še nekaj značilnosti tega praznika, ki postaja vedno večji posel, biznis.

“Biznis je bil pust tudi nekdaj ampak biznis za otroke, ki so hodili od vrat do vrat in nabirali dobrote, tudi denar. Danes pa je biznis predvsem za organizatorje pustovanj, karnevalov …”

Z novimi orodji, socialnimi omrežji, se zdi, da se mnogi našemijo samo zaradi objav, nekaj podobnega velja za peko krofov. “To je pač posledica tega časa in meni je všeč predvsem to, da se ljudem pust in njegove značilnosti zdijo vredne tovrstnih objav. To me kot etnologinjo navdaja z upanjem, da bo pust še nekaj časa zanimiv za širše množice.”

Spregovorila sta tudi o najbolj znani slovenski maski, kurentu in Kurentu ter o razlikah med malo in veliko začetnico. Dr. Mateja Habinc je odgovorila tudi na vprašanje, če pretirana komercializacija “Kurentovanja” ni bojazen za morebiten izbris “petkovega obhoda Kurentov” z Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine.

Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je sicer verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni “štiridesetdnevni post”.

Kljub zastarelosti izraza mesopust pa je pust med Slovenci še vedno zelo prisoten, kar pričajo tudi statistični podatki – 356 priimkov Pust lahko najdemo, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof.