So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet?
Vsak dan se pojavi kakšna nova peticija. 45. člen Ustave pravi, da imamo državljani pravico do vlaganja peticij. Peticije so lahko predlogi, prošnje, zahteve, pritožbe, po vsebini, podpisnikih in naslovnikih pa so zelo različne. Pobudniki peticij iščejo podporo in podpise na vse mogoče načine, somišljenike iščejo in nagovarjajo na ulicah, v medijih, na spletu, potem pa peticije naslovijo na državne organe, nosilce oblasti, odločevalce, podjetja. Ali so peticije le utvara ali državljanke in državljani res z njimi lahko spreminjamo svet?
Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, pravi, da je AI nastal s peticijo in da imajo z apeli in peticijami bogate izkušnje, zaupala nam je nekaj ugotovitev in spoznanj, ki so se nabrali v desetletjih vlaganja peticij, pisanja apelov, zbiranja podpisov.
“Včasih imaš občutek, da si na trgu peticij, a je, objektivno gledano, dobro, da je peticij veliko.” – Metka Naglič
Poklicali smo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Socialdemokrati so namreč zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Tajanija k odstopu zaradi znanih spornih izjav v Bazovici: “Poglavitno sporočilo je, da Tajaniju ne bo več uspelo zasedati visokih položajev v prihodnje. Sovražni, nestrpni govor, revizionizem ali celo fašizem nimajo prostora v Evropski uniji.”
Pred tremi leti je skupina posameznikov, ki so se spoznali prek družabnih omrežij, začela zbirati podpise pod peticijo za vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo. Takrat se je veliko govorilo o privatizacijskih apetitih po vodnih virih in ta spletna peticija še danes velja za eno najuspešnejših, z rekordnim številom zbranih podpisov in z doseženim ciljem, ki so si ga zastavili. Prvi obraz te civilne pobude in peticije je bil Brane Golubović, zdaj poslanec, vodja poslanske skupine LMŠ: “Za vsak cilj, ki si ga s peticijo zastaviš, potrebuješ podpise, moraš aktivirati ljudi in ljudi, s katerimi se pogovarjaš, da se zadeva izpelje. Da tega sogovornika dobiš, moraš pristopati spoštljivo, odločno in argumentirano. Stvar mora temeljiti na zaupanju.”
Zadnje dni pa zelo odmeva in razburja peticija za spremembo šolskega sistema, njena pobudnica je Nataša Šram, pod to spletno peticijo, ki ima 14 zahtev, med drugim zmanjšanje obsega snovi, manj domačih nalog, več športa, ukinitev mature, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja in tako naprej, se je od konca januarja nabralo že več kot 22 tisoč podpisov, predstavnike društva Svet staršev, ki ga vodi Šramova, je sprejel tudi minister za izobraževanje, povabili so jih celo na jutrišnjo sejo odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kot ste verjetno opazili, pa se marsikdo v strokovnih krogih drži za glavo … Nataša Šram je povedala, da imajo pobudniki peticije za spremembo šolstva veliko izkušenj, s katerimi želijo ustvariti prostor za pogovor, prepričana je, da očitno doslej še nihče ni napisal peticije o šolstvu tako, kot so jo napisali oni. Šramova verjame, da je s peticijami mogoče doseči spremembe.
“Verjamem, da je s peticijami mogoče doseči spremembe. Opazovala sem peticijo proti odstrelu medveda, ki je imela le 800 podpisov, pa potem medveda niso odstrelili.” – Nataša Šram
Dr. Jernej Pikalo minister za izobraževanje, znanost in šport: “Moj odnos do njih je načelno pozitiven. Peticije mi dajo povratno informacijo družbe, da se v njej nekaj dogaja, da se ljudje organizirajo, da imajo vprašanja, da želijo nekaj spremeniti, zato je prav, da jih poslušamo.”
V Državnem zboru je bila za obravnavo peticij, vlog in pobud državljanov ustanovljena Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Komisijo vodi poslanec, poslanka največje opozicijske stranke. Že kar nekaj mandatov je predsednica te komisije Eva Irgl, poslanka SDS, ki verjame, da so peticije zelo pomembne in da lahko premikajo stvari. “V prejšnjem mandatu smo prejeli približno 660 vlog državljank in državljanov, vse smo obravnavali, največ se jih dotika področja pravosodja, veliko peticij je s področja delovnopravne zakonodaje, socialnih vprašanj, zadnje čase pa veliko tudi s področja zdravstva, povezane so predvsem s čakalnimi vrstami v zdravstvu.”
Ljudje bi morali imeti vpliv na izvrševanje oblasti. Ustava nam res daje pravico do vlaganja peticij, ni pa določeno, kakšne dolžnosti imajo tisti, na katere peticije naslavljamo. Predlog, da bi se vsebino pravice do peticije uredilo z zakonom, je bilo slišati tudi iz Urada varuha človekovih pravic, saj pobudniki pogosto niso zadovoljni z odgovori, včasih se naslovniki na peticije odzivajo prepočasi ali pa sploh ne odgovorijo. Kot smo slišali, je peticija le eden izmed vzvodov, pomembni so vztrajnost, vsebina peticije, pravi trenutek, tudi verodostojnost vlagateljev in njihove sposobnosti za konstruktivni dialog. Nič pa se ne more zgoditi in spremeniti brez aktivnih državljank in državljanov.
