Pri ohranjanju medvedov smo žrtve lastnega uspeha

V dobrih sto letih je medvedja populacija z nekaj deset po zadnjih podatkih narasla na skoraj 1000 osebkov

prenos medvedke Paloume do vozila za transport v Francijo, 2006
foto: Žiga Živulovič, Foto BOBO

Slovenija ima enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu, naši strokovnjaki so med kolegi visoko cenjeni. Čeprav so bili medvedi pred stoletjem pri nas tik pred izumrtjem, se je njihovo število samo v zadnjih 20-ih letih povečalo s približno 400 na skoraj 1000.

Ob tem pa število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča – tudi zaradi različnih ukrepov, ki so jih zasnovali naši poznavalci medvedov. Ti menijo, da je odstrel medvedov najpomembnejši in najučinkovitejši del upravljanja medvedje populacije, vendar se nekateri s tem ne strinjajo, zato so dosegli prepoved izvajanja uredbe, po kateri bi morali odstreliti 175 medvedov.

Vendar alternativ tako rekoč ni: nekaj deset medvedov, ki smo jih v zadnjih desetletjih preselili v tujino, sicer odlično uspeva, vendar so preselitve, tudi zaradi stroškov, bolj izjema kot pravilo. Ker sta pri nas urbano in naravno okolje preveč prepleteni, medvedi pa imajo letni prirast kar 25 odstotkov, je samoregulacija vrste nemogoča, kastracija in podobni ukrepi pa so možni samo teoretično. Je lov na medvede, če se še tako čudno sliši, zanje rešitev ali poguba?

Gosti:

dr. Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteti v Ljubljani, genski monitoring populacije medveda v Sloveniji

mag. Aleksandra Majič Skrbinšek, projekt Life Dinalp Bear

Dr. Klemen Jerina, Katedra za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti