V turizmu in gostinstvu imajo velike težave pri zagotavljanju usposobljenih delavcev, zato jih skušajo pridobiti tudi iz tujine. Delovne sile z območja nekdanje skupne države začenja zmanjkovati, zato podjetja poskušajo tuje delavce zadržati na različne načine. V tokratni oddaji boste slišali kuharja in natakarja, ki nista prejela januarske plače, ker so jima zaračunali 75 evrov najemnine več za vsak mesec bivanja pri delodajalcu – zaradi nezadovoljstva z delovnimi razmerami sta namreč dala odpoved pred koncem štiriletnega obdobja.

Delavca iz BIH sta v Termah Olimia delala tudi po 300 ur na mesec, vendar nikoli nista zaslužila več kot 1000 evrov. Opravljene ure je težko izvesti v okviru zakonskih možnosti

Bazen z delovno silo se prazni tudi na širšem področju nekdanje skupne države. Razkrivamo zgodbo gostinskih delavcev v Termah Olimia, ki sta se konec januarja odločila zamenjati delodajalca pred obdobjem štirih let, zaradi česar 15. februarja nista dobila nakazane zadnje plače. Delavca pravita, da šlo za pogoj, ki sta ga morala podpisati pred delom v Sloveniji, medtem ko delodajalec pravi, da gre za prostovoljni dogovor o subvenciji najemnine.

Še nekaj let nazaj je bilo obdobje, ko so nekateri ne najboljši managerji mislili, da je delovne sile na pretek. Tega ni več.

-državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar

28-letni kuhar in 20-letni natakar sta oktobra 2017 iz Bosne in Hercegovine prišla delat v Terme Olimia. V Podčetrtku so jima ob višjem plačilu obljubili tudi urejene delovne pogoje in boljši delovni čas.

Delal sem po 260, 270, skoraj 300 ur.”

-nekdanji kuhar v Termah Olimia

Sogovornika sta se odločila, da bosta zamenjala delodajalca in sta konec januarja dala odpoved. Toda zadnje plače nista dobila nakazane, ker sta ob pogodbi o zaposlitvi podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri piše, da je delavec, če odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom trajanja zaposlitve štirih let, dolžan za vsak mesec bivanja plačati dodatnih 75 evrov najemnine.

Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik pravi, da ne gre za pogojevanje, ampak način motivacije, da bi delavci ostali pri njih. “Vsem tistim, ki želijo in nimajo urejenega bivanja, subvencioniramo bivanje. Naš motiv je bil, da jih skušamo zadržati pri nas. V primeru, če odidejo pred obdobjem štirih let, jih zaračunamo polni pavšal za nazaj.

Po več novinarskih vprašanjih in prijavi Delavske svetovalnice na inšpektorat za delo sta gostinska delavca, namesto 15., 26. februarja  plačo le dobila nakazano. Tri mesece po tem, ko je zamenjal službo, pa svoje zadnje plače v Termah Olimia še vedno ni prejel 29-letni natakar, ki se do zdaj še ni medijsko izpostavil. “Tam sem delal eno leto. Delalo se je preveč, plačano je bilo slabo. Na koncu sem dobil nakazano 6 evrov. Delal sem več kot 230 ur. Motivacijo bi predstavljala višja plača, ne pa zaveza, da moram štiri leta delati tukaj.

Zakaj delodajalci sploh gredo v take mahinacije, kot je ta pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij? Zakaj ne ponudijo ustrezne plače in ustreznih pogojev? Potem sploh ne bi prišlo do takih zadev. Namesto tega pa izsiljuje delavce tako, da jim visi nad glavo dodatni znesek 75 evrov na mesec. To gre v smeri kršitve ustavne pravice do proste izbire delodajalca.

Goran Lukić, Delavska svetovalnica

Lukić meni, da imajo podjetja v obdobju gospodarske rasti in dobičkov podjetja veliko vzvodov za pozitivno motivacijo delavcev. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk pravi, da podjetje lahko vedno določi višjo plačo od minimuma, ki je določen v kolektivni pogodbi. Delavec lahko mesečno dela največ 56 ur tedensko, pri čemer pa mora biti zagotovljen tudi 11 urni počitek.

Evidence delovnega časa naših sogovornikov kažejo na opravljene ure, ki bi jih bilo težko izvesti v okviru zakonskih možnosti za prerazporeditev delovnega časa. Dejansko zakonitost bo preveril inšpektorat.

V takšnih razmerah sta živela delavca v Termah Olimia:

*S prispevkom nadaljujemo nagrajeni raziskovalni projekt Vala 202 Siniševo delo. Do konca junija bomo objavili serijo radijskih prispevkov in podkastov o razmerah na trgu dela v Sloveniji in Evropski uniji.

Gorazd Rečnik