Frekvenca X

Vse živo 1/5: V iskanju zgodbe življenja …

Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?

Vse živoPRVA
foto: Val 202

Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?

Naša percepcija, da se je to zgodilo enkrat v daljni zgodovini, je precej zgrešena. To se je moralo zgoditi večkrat, velikokrat neuspešno.

– Marko Dolinar, profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

O izvoru življenja obstaja veliko, tudi nasprotujočih si teorij. Po eni od njih naj bi se prvo življenje pojavilo v globokomorskih vročih vrelcih oziroma v njihovi bližini, po drugi v plitvih lužah, ki so bile bolj izpostavljene ultravijoličnemu sevanju, po tretji pod vulkanskim pepelom. Nekateri mislijo, da bi lahko organske molekule prišle tudi iz vesolja.

V prvi oddaji so sodelovali:

Dr. Marko Dolinar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Mag. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije

Dr. Petra Golja, Biotehniška fakulteta, iz oddaje Pogled v znanost

Zemlja v enem samem geološkem dnevu?

Če je Zemlja nastala točno ob polnoči, se je tekoča voda pojavila 44 minut pozneje. Prvo življenje je nastalo od okoli pol druge do četrte ure zjutraj. Zadnji skupni prednik vsega živega je bival ob 5.30 zjutraj. Šele ob treh popoldne se pojavijo nitastim algam podobni evkarionti, to so kompleksni, a še vedno enocelični organizmi.

Ob pol šestih zvečer se pojavi spol in spolno razmnoževanje. Takrat se po Zemlji že premikajo večcelični predstavniki, ki se začnejo pojavljati tudi na kopnem. Okoli 22.00 na kopnem že najdemo moderne kopenske ekosisteme. Dinozavri se pojavijo 15 minut pred enajsto zvečer, Zemlji pa zagospodarijo po triasno-jurskem izumiranju okoli 23.00. Ura je približno 23.40 minut, ko v Zemljo trešči orjaški meteorit in pokoplje dinozavre.

“Kot paleontolog hitro spoznaš, da je v življenju ključna dimenzija čas. Čas je neznanka, preganja nas, vsi pa smo nekako naravno obsojeni na evolucijo ali pa na propad. Ne moremo ubežati ničemur.”

Matija Križnar, Prirodoslovni muzej v Ljubljani

Doslej so odkrili 1,5 milijona živalskih vrst, ocenjujejo pa, da naj bi jih bilo do 7 milijonov. Pri rastlinah so do zdaj našteli 320 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih čez 400 tisoč. Pri glivah je opisanih 100 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih 15-krat več!

Mikrobi (skupaj z arhejami) spadajo v drugo velikansko skupino bitij na planetu, ki jim pravimo prokarionti. Teh je tako rekoč nešteto. “Na našem planetu naj bi živilo več trilijonov vrst mikrobov … To pomeni, da njihove vrste štejemo v milijonih milijonov.” Povedano drugače, je na Zemlji več mikrobnih vrst, kot je zvezd v naši galaksiji.

V novi seriji Frekvence X “Vse živo” smo na sledi življenju na planetu … Odstiramo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?