Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje?
Gosti:
- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
- Katja Sreš, Ekologi brez meja
- Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza
- Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto
- dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih
Ko je gospod Hyatt leta 1869 naredil prvi sintetični polimer, je imel najboljše namene. Želel je dobiti 10 tisoč dolarjev nagrade, ker je iznašel odličen nadomestek za slonovino, za izdelovanje okraskov, nakita in šahovskih figur. Prepričan je bil, da je s tem rešil sebe in slone. Potem smo leta 1907 dobili bakelit, prvo povsem sintetično plastiko, kasneje še najlon, plexisteklo. Oh, kaj vse se da narediti iz polipropilena, polietilena, poliestra, poliuretana, polivinilklorida …
Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. “Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo. Pot naprej je, da to prikazen obvladamo,” pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta.
Lani je Kitajska zaprla svoja vrata za uvoz odpadne plastike, kar je vplivalo tudi na Slovenijo, pri nas so družbe za ravnanje z odpadki vozile plastične odpadke z ladjami tudi na Kitajsko.
“Smiselno je, da sami poskrbimo za svoje smeti. Problem sežigalnice je, da se do zdaj nismo znali odločiti. Zdaj se bomo morali odločiti in odgovorno poskrbeti za odpadke.” – Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
V Evropi vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov zbere za recikliranje. V skladu s strateškimi cilji naj bi bila vsa plastična embalaža do leta 2030 zasnovana tako, da jo bo mogoče v celoti reciklirati ali spet uporabiti.
“Plastika za enkratno uporabo je velik problem, ogromno teh odpadkov pristane v naravi in morjih, zato podpiramo prepoved te vrste plastike.” – Katja Sreš, Ekologi brez meja
Gosti:
