Vroči mikrofon

Mikroposojila za mikropodjetja

Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov in zakaj se finančni posredniki zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja

fotkatp
Maja Tomanič Vidovič (SPS) in Sibil Svilan (SID banka)
foto: Tatjana Pirc

Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.

Slovenskemu gospodarstvu, predvsem manjšim podjetjem, se obeta nova ponudba ugodnih posojil. Ta finančni produkt je povezan s Skladom skladov, za katerega je Ministrstvo za gospodarstvo namenilo 253 milijonov kohezijskih evrov. Ko bodo finančni posredniki dodali še svoja sredstva, pa bo podjetjem na voljo vsega skupaj okrog 400 milijonov evrov.

Pri Skladu skladov gre za povratna sredstva, ki imajo v primerjavi z nepovratnimi načini porabe evropskega denarja večje razvojne učinke. Za upravljalca Sklada skladov je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo imenovalo SID banko. Tujina ima s tovrstnimi skladi že dolgoletne izkušnje, presenetljivo pa je, da finančni posredniki pri nas, vsaj po prvih odzivih sodeč, večinoma niso prepoznali dolgoročnih prednosti in ugodnosti Sklada skladov, pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan: ”Trudili smo se, da bi pritegnili čim več finančnih posrednikov, predvsem banke, a je zaenkrat prišlo do sklenitve le dveh sporazumov z bankama, računamo pa, da bodo v prihodnje stopile na to pot, ker tako ugodnih virov slovenske banke ne morejo dobiti nikjer.

Ugodna posojila za mala in mikro podjetja

SID banka in Slovenski podjetniški sklad  (SPS), ki je že v prejšnji finančni perspektivi uspešno črpal evropska sredstva, sta podpisala sporazum, s katerim bo SPS pridobil denar iz Sklada skladov, do leta 2023 bo tako samostojnim podjetnikom na voljo 42 milijonov evrov finančnih spodbud v obliki mikrokreditov, ki so enostavni, hitri in ugodni. Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič poudarja, da bodo mikro in mala podjetja uspela pridobiti direkten kredit pod pogoji, ki so zaradi javnih in evropskih sredstev ugodnejši kot jih ponujajo komercialne banke.  Razpis za mikroposojila je bil objavljen konec lanskega leta, najprej je podjetjem na razpolago 12 milijonov evrov, razpisi pa se bodo ponavljali do leta 2023. Vse podrobnosti so predstavljene na spletnih straneh Slovenskega podjetniškega sklada. Vrednost posojil znaša od pet do 25 tisoč evrov, namenjeni so  financiranju  naložb v osnovna sredstva, stroške materiala, trgovskega blaga, stroške storitev in dela. Prvo odpiranje vlog za mikroposojila iz Sklada skladov bo na SPS že ta  četrtek, samo letos bo takih odpiranj več kot 40. Evropski milijoni v Skladu skladov, namenjeni večji konkurenčnosti in razvoju, so izziv in tudi preizkus fleksibilnosti finančnih posrednikov na našem trgu. 

Sklad skladov 

Po prvih mesecih delovanja Sklada skladov, ta je bil za vse, ki so ga oblikovali, zahteven projekt, pa se postavlja nekaj ključnih vprašanj, povezanih s slovenskim finančnim trgom in njegovo pripravljenostjo na težje čase, ki morda prihajajo. Zakaj se na Sklad skladov komercialne banke in drugi finančni posredniki niso odzvali po pričakovanjih? Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je povedal, da je bil finančni instrument, ki so ga oblikovali, po njihovi oceni zelo vabljiv: ”Banke pa je zmotilo obvezno poročanje, kar je pravilo evropske kohezijske politike in ni odvisno od nas, tudi okvirov ne določamo mi, ne določamo na primer minimalnih zneskov, banke pa tega niso pripravljene prevzeti, ker imajo druge možnosti. Trenutno jim gre predobro, imajo veliko virov iz depozitov, ki jih občani dajemo v banke. Ta situacija se bo spremenila, struktura teh virov v bankah ni ustrezna, sploh v primeru gospodarske ali finančne krize.”

Imajo slovenske banke težave s fleksibilnostjo?

Sibil Svilan, SID banka, odgovarja: ”Fleksibilnost je problem v vseh bankah, v trenutnih razmerah imajo banke veliko drugih možnosti, zlasti na stanovanjskem področju in na področju potrošništva.  Razvojni učinek pa daje neposredno financiranje podjetij. Ne gre le za fleksibilnost, gre tudi za krivuljo učenja.” Svilan je prepričan,  da bi morale banke financirati zeleno tehnologijo in krožno gospodarstvo. Ravno s pomočjo Sklada skladov bi se na  instrumentih, ki so jih razvili, banke učile, kako se to dela: ”Tako bi slovenske banke lahko omogočile Sloveniji preboj v zeleno tehnologijo in zelene projekte. Želel bi, da Slovenija ostane zelena oaza v Evropi. Na ta način bi dokazali, da slovenske banke znamo financirati za prihodnost.” Ob napovedih, da se bliža kriza, pa Svilan dodaja:  ”Časa, ki smo ga imeli na razpolago, nismo dobro izkoristili. Če nastopi kriza, nas bo morda zaradi tega še bolela glava.