Lahko noč, Joan!

Katalonski osamosvojitelji so že več kot 200 dni zaprti, zdaj jih čaka sojenje v Madridu. Bili smo pred zaporom v bližini Barcelone, kjer so protestniki na inovativen način bodrili zaprte politike

Člani katalonske vlade, ki je po referendumu 1. oktobra 2017 razglasila neodvisnost, so v zaporu že več kot 200 dni, nekateri še celo dlje. Obtoženi so upora in nenamenske rabe državnega denarja, skupaj članom vlade grozi kar 177 let zapora, predlagane kazni za vsakega posebej so dolge od 7 do 25 let. V petek 1. februarja so jih preselili v Madrid, kjer jim bodo 12. februarja začeli soditi.

Lahko noč, zaporniki

Zadnjih nekaj več kot 200 dni so preživeli v zaporu v kraju Lledoners. To je zelo majhen kraj, kakšno uro od Barcelone, velik zapor stoji povsem na samem, tako rekoč sredi ničesar, ampak vseeno zaporniki tam niso bili sami. Tam je več kot 200 dni vsak dan potekal miroljuben protest.

Vrhunec se zgodi točno ob 20.45, ko vsak večer poteka ritual. Do takrat so bili vsi tiho, potem pa je na nekakšen podstavek stopil Joan BonaNit. Torej, Joan ima vzdevek Lahko noč, saj vsakemu zaporniku glasno prek megafona zaželi lahko noč. Ob vsakem Joanovem Bona Nit izza rešetk zaporniki odgovorijo z Bona Nit. To se je lahko na hribčku nad zaporom jasno slišalo, zato je vsakič sledil glasen aplavz. In vzkliki navdušenja. Večerni ritual se je končal s petjem katalonske himne.

Zanimivo je, kako se je to protestno gibanje sploh začelo. Takole nam je to opisal Joan BonaNit, tak vzdevek se ga je prijel, ker noče izdati svoje prave identitete: “Prvič sem bil pred zaporom na tisto noč, ko so sem preselili prve štiri politike, torej 4. julija lani. Takrat je bil protest pred vhodom v zapor, sam pa sem se domov odpravil po drugi strani. Preden sem odšel, sem zavpil še Bona Nit! Bil sem presenečen, ko sem slišal, da so mi zaporniki odgovorili in ugotovil sem, da lahko na tak način komuniciramo. Zato sem se odločil, da bom vsak večer prišel sem in jim zaželel lahko noč.”

Nimajo veliko upanja

Sčasoma se je to, da jih obišče vsak večer ob 20.45, razvedelo in pridružili so se mu še drugi. Akcija je zaokrožila tudi po spletu in zbirati so se začele množice ljudi.

“Zdi se mi, da sta lahko noč dve besedi, ki skrivata v sebi veliko moč, tako kot denimo prosim, hvala, dobro jutro. Uporabljamo jih vsak dan, a v takem kontekstu sta pridobili precej več moči, ker pomenita širšo idejo – da bi zaporniki morali imeti normalno življenje, ne da so za zapahi. Mobilizirati se moramo, da podobni položaji ne bodo postali normalni in da bodo zaporniki imeli občutek, da nas skrbi zanje.”

Zdaj, ko se bo kmalu začelo sojenje, nimajo veliko upanja: “Če bo ta proces pošten, bodo zaporniki oproščeni, saj ni pravično, da so v zaporu,” pravi Joan BonaNit. Zadnje mesece so že lahko videli, da je sodišče v Španiji res pravično, zato upa, da se bo sojenje nadaljevalo na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in je prepričan, da bodo tam dočakali pravico in oprostitev.

Kaj bo prineslo sojenje

Sojenje se bo po odločitvi španskega vrhovnega sodišča začelo 12. februarja. Takole pričakovanja pred procesom komentira urednik za notranjo politiko na katalonskem javnem radiu Joan Rusiñol: “Na stvar moramo pogledati iz dveh zornih kotov. Prvi je samo sojenje, vsi pričakujejo, da bodo zaporniki obsojeni, vsaj najbolj izpostavljeni voditelji bodo gotovo obsojeni. To se lahko razbere iz dogodkov, ki so jih spremljali v zadnjih tednih. Po drugi strani pa bodo imeli priložnost spet slišati politike, ki jih zdaj več kot eno leto niso mogli, in slišati njihova stališča ter poglede na položaj. To bo nova priložnost ne le za Katalonijo, ampak tudi za Španijo, Evropo in ves svet, če jih bodo hoteli poslušati.”

Zadnjo januarsko soboto se je pred zaporom zbralo približno tisoč ljudi, veliko je bilo tudi starejših Katalonk in Kataloncev. Bili so opremljeni s transparenti in močnimi baterijami. Potem ko so političnim zapornikom zaželeli lahko noč in navdušeno sprejeli njihove odzive, so zapeli še nekaj pesmi in se v miru razšli.

Kaj se dogaja s katalonskim bojem za samostojnost? Naša novinarja Luka Hvalc in Jan Grilc sta se vrnila iz Barcelone, kjer sta posnela številne zanimive pogovore tako med zagovorniki neodvisnosti kot skeptiki. Poleg prestolnice sta obiskala tudi katalonsko podeželje, bila v obmorskih vaseh, s protestniki pred zaporom, med košarkarskimi navijači velike športne družine Barcelona …

Kmalu v posebni radijski dokumentarni oddaji o Kataloniji.