Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.

Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk

Med trgovci se vzpostavlja vse večja konkurenca tudi pri iskanju alternativnih rešitev za plastične vrečke in embalažo.

“Dejstvo je, da so trgovci spodbujali uporabo plastičnih vrečk.” – Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije

Tudi kupci spreminjajo svoje navade. Anketirani na samopostrežni blagajni trgovskega centra je pokazala, da je večina kupcev prinesla vrečko s seboj.

“Ko so bile brezplačne, sem nosilno plastično vrečko vzel večkrat. Zdaj pazim malo bolj. Sicer je še vedno skoraj vsak izdelek v plastični embalaži, od čaja do bio banan. Sadja večinoma ne dajem v plastično vrečko. Stehtam ga in dam nanj nalepko.” – anketiranec na samopostrežni blagajni

Okorn opozarja, da gre za nerazgradljiv odpadek. “Tudi, ko je v narekovajih razgradljiv, ko razpade na majhne dele, ostaja v obliki mikroplastike, ki je pa še bolj nevarna, ker pride v telesa živali in seveda tudi človeka. Zato bi morali s plastiko ravnati drugače.”

“Hočemo pokazati, da je zelo enostavno nakupovati brez plastične embalaže.” – soustanoviteljica prve ‘zero waste’ trgovine v Sloveniji Manca Behrič

Potrošniki bi morali prevzeti delež odgovornosti in pomisliti, kaj se zgodi s plastično vrečko.

“Lansko leto smo pomladi videli, koliko plastične embalaže je lahko v morju. To je dober alarm za vsakogar od nas, da pomisli, kaj in kako bo dajal v vrečko, in ugotovi, da lahko kakšno stvar prenese iz trgovine do avtomobila ali stanovanja brez vrečke.” – Boštjan Okorn

“Vse je v plastiki. Moral bi nehati jesti, če bi se hoteli plastični embalaži čisto izogniti,” pravita kupca v trgovini brez plastične embalaže. “Plastično embalažo odnašava v smeti na 10 dni. Pri nas doma pa to počnejo skoraj vsak dan. Da se, najtežje pa je narediti premik v glavi.”

 

 

 

 

 

Gorazd Rečnik