So nam plastične vrečke zlezle pod kožo?

Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk

foto: Pixabay/Geralt

Med trgovci se vzpostavlja vse večja konkurenca tudi pri iskanju alternativnih rešitev za plastične vrečke in embalažo.

“Dejstvo je, da so trgovci spodbujali uporabo plastičnih vrečk.” – Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije

Tudi kupci spreminjajo svoje navade. Anketirani na samopostrežni blagajni trgovskega centra je pokazala, da je večina kupcev prinesla vrečko s seboj.

“Ko so bile brezplačne, sem nosilno plastično vrečko vzel večkrat. Zdaj pazim malo bolj. Sicer je še vedno skoraj vsak izdelek v plastični embalaži, od čaja do bio banan. Sadja večinoma ne dajem v plastično vrečko. Stehtam ga in dam nanj nalepko.” – anketiranec na samopostrežni blagajni

Okorn opozarja, da gre za nerazgradljiv odpadek. “Tudi, ko je v narekovajih razgradljiv, ko razpade na majhne dele, ostaja v obliki mikroplastike, ki je pa še bolj nevarna, ker pride v telesa živali in seveda tudi človeka. Zato bi morali s plastiko ravnati drugače.”

“Hočemo pokazati, da je zelo enostavno nakupovati brez plastične embalaže.” – soustanoviteljica prve ‘zero waste’ trgovine v Sloveniji Manca Behrič

Potrošniki bi morali prevzeti delež odgovornosti in pomisliti, kaj se zgodi s plastično vrečko.

“Lansko leto smo pomladi videli, koliko plastične embalaže je lahko v morju. To je dober alarm za vsakogar od nas, da pomisli, kaj in kako bo dajal v vrečko, in ugotovi, da lahko kakšno stvar prenese iz trgovine do avtomobila ali stanovanja brez vrečke.” – Boštjan Okorn

“Vse je v plastiki. Moral bi nehati jesti, če bi se hoteli plastični embalaži čisto izogniti,” pravita kupca v trgovini brez plastične embalaže. “Plastično embalažo odnašava v smeti na 10 dni. Pri nas doma pa to počnejo skoraj vsak dan. Da se, najtežje pa je narediti premik v glavi.”