Znanstvena fantastika postaja realnost

Dve veji razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo delilo podatke z drugimi v oblaku, druga pa, da bi bil avtomobil sam tako pameten, da bi bil sposoben samostojno voziti

foto: Pixabay

Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.

Prihod audija A1 smo pozdravili s fanfarami tudi v naši oddaji, danes pa že sledi nekaj prvih vtisov o avtomobilu. Teorija je bila osvojena že s prvo generacijo. Premijski malček, ki poskuša na vrh Evrope skupaj z Minijem in še s kom, se v prvi trivratni generaciji ni posebej izkazal. Daleč od tega, da bi šlo za polom; a oteženo vstopanje na zadnjo klop je očitno prineslo svoje. Zato je v drugo A1 strogo poimenovan kot »Sportback«, kar pomeni pet vrat. Ob tem, ko so ga genetsko navezali na Pola, pa je vozilo zrastlo do povsem spodobnih gabaritov.

Kakorkoli je že uporabniško nastrojen voznik skeptičen do avtov, ki nudijo zgolj prestiž, podobo in vozne užitke, se mora pri A1 ugrizniti v jezik. Vozilo je povsem normalno uporabno, ob tem pa ponuja tisti dotik vrhunskosti, ki tako poboža lastnikovo dušo. In tako udari njegovo denarnico. Mehanika, akoravno se naslanja na Pola, je popolna. Vsi strojni sklopi, začenši s šest stopenjskim ročnim menjalnikom in na koncu do litrskega tri valjnika delujejo vzorno. Čeprav gre za s turbino ustvarjenih 85 kilovatov, o kakšni turbo luknji ni ne duha ne sluha. Očitno bomo morali tisti, ki smo v downsizing dvomili, popustiti. Sploh, ker je avto s takšnim motorjem izjemno poskočen, poraba goriva pa se gladko spusti pod šest litrov. Jasno; dizla v A1 ne boste zavohali. Drugo presenečenje pa je podvozje. Ni samo po sebi umevno, da recimo majhni avtomobili poslušno peljejo naravnost na avtocestnih ravninah, hkrati pa so ubogljivi in živahni med ovinki. A1 oboje absolvira z lahkoto, ob tem pa je podvozje vrhunsko uglašeno in še bolj vrhunsko zvočno zadušeno. Če kaj, potem očitamo avtu nekaj preveč trde plastike v kabini, pa mogoče ne vedno najbolj jasno sodelovanje uporabniškega vmesnika. Serijsko vgrajeno opozorilo za zapuščanje voznega pasu pa zna tudi biti kdaj pa kdaj nadležno. Sicer pa na koncu še enkrat – dotik prestiža je zelo občuten.

Po kodiaqu in karoqu zdaj prihaja še tretji škodin križanec, ki se imenuje kamiq – enako kot na Kitajskem že uveljavljeni SUV. Beseda izvira iz jezika Inuitov, ki živijo na severu Kanade in na Grendlandiji, opisuje pa nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Kamiq torej.

Nissan leaf je najbolj prodajan avtomobil v vseh kategorijah na Norveškem, kjer je država še posebej osredotočena na trajnostni razvoj. Lani so jih prodali 12.000. Leaf je prevzel tudi vodilno mesto na lestvici najbolje prodajanih električnih vozil v Evropi, kjer so jih lani prodali 40.000. Pri nas je bilo v letu 2018 prodanih 106 vozil.

Kar malo preseneča prodajni rezultat Italijanskega Fiata, ki je lani dosegel nov rekord, kar zadeva prodajo modela 500. Prodali so jih blizu 194 tisoč, kar je največ v enajstletni zgodovini obstoja, ko se je pojavil v drugo. Fiat 500 je najbolje prodajano vozilo v 11 evropskih državah. Ponujajo ga v 30 posebnih serijah, od leta 2007 so jih izdelali dva milijona 110 tisoč.