Petkova centrifuga

Čudežev ni

Sočutni in prijazni smo lahko 52 tednov, ne samo v zadnjem tednu leta

Trenirka, Prešernov trg
Slovenija, Ljujbljana, 12.12.2011, 12. December 2011 Ljudje stojijo v trenerkar na Presernovem trgu v znak protesta.dogodek Foto:Srdjan Zivulovic/Bobo
foto: Bobo

Končuje se zadnji pravi teden letošnjega leta, teden, v katerem smo vsi kar naenkrat prijazni, sočutni, razumevajoči do vseh, teden, v katerem se, zlagano ali iskreno, saj konec koncev sploh ni tako pomembno, spreminjamo v ljudi. Ko vsaj približno vidimo kaj je pomembno, kaj napolni naše s potrošništvom prepojene in okužene duše in se strinjamo celo s tezo, da sovražni govor ne bi smel imeti domovinske pravice. Nikjer. Pa ne samo govor, kakršna koli oblika sovražnosti do drugačnih, drugače mislečih ali verujočih. In to je čudež. Čeprav, prosto po dr. Mihi Kosu, pobudniku in vodji Hiše eksperimentov, je življenje zaporedje problemov in čudežnih rešitev zanje ni.

Pa sploh znamo živeti složno, znamo sprejemati drugačnost? Sploh, če nam zaporedje problemov ne ponuja najtrših, velikokrat skorajda nerešljivih ovir, in si pravih stisk niti predstavljati ne znamo? In pogosto še opazimo ne, da morda sosed v isti etaži našega bloka vsak mesec čudežno poveže konec s koncem. Ali pa je pri tem neuspešen in se znajde v brezizhodnem položaju, kot četrt milijona naših sonarodnjakov.