Brane Vujičić je inženir informatike in prostovoljec pri Slovenski filantropiji. Inštruira zlasti begunce, za katere pravi, da ne prinašajo nasilja, ampak od njega bežijo. “Pred štirimi leti je bila ekonomska kriza, zato so ljudje izgubljali službe. Če izgubijo starši službo, ni denarja za inštrukcije. Mislil sem, da bom pomagal predvsem takim otrokom, potem pa so mi na Slovenski filantropiji predlagali, da bi delal s fantom iz Afganistana. Sem rekel, zakaj pa ne!”
Brane Vujičić je inženir informatike in prostovoljec pri Slovenski filantropiji. Inštruira zlasti begunce, za katere pravi, da ne prinašajo nasilja, ampak od njega bežijo
Brane Vujičić je inženir informatike, zaposlen na Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Pred štirimi leti se je odločil, da bo postal prostovoljec, zdaj ob popoldnevih pomaga zlasti begunskim osnovnošolcem, dijakom in študentom.
“Pred štirimi leti je bila ekonomska kriza, zato so ljudje izgubljali službe. Če izgubijo starši službo, ni denarja za inštrukcije. Mislil sem, da bom pomagal predvsem takim otrokom, potem pa so mi na Slovenski filantropiji predlagali, da bi delal s fantom iz Afganistana. Sem rekel, zakaj pa ne!”
V gimnaziji je imel popravni izpit iz matematike in fizike, prizna v smehu in zadregi. Potem se je začel učiti, danes – tri leta pred upokojitvijo – on pomaga drugim. Begunci, ki jih poučuje, niso prav nič drugačni: imajo mobilne telefone, hodijo v šolo ali službo, zvečer pa tudi oni gledajo televizijo: razlikuje se morda le prigrizek.
“Povedo mi, da pogrešajo domačo hrano. Drugače pa te kulturne razlike … Jaz jih ne vidim. Ali pa sem slep! Ljudje so v krizi in pomisliš: lahko bi pomagal, pa nisem. To je tako, kot da imate sendvič, okrog vas pa je deset lačnih ljudi. Jaz tega sendviča ne bi mogel pojesti.”
