Dunajska klasika: Stanovanja za vse

V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva

Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:

“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”

Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?

“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”

Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”

Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:

 “Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”

Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:

“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”